Nedavni carinski dogovor med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, ki znižuje carine na evropsko blago v ZDA s 30 na 15 odstotkov, je sprožil razprave o morebitni krepitvi evropske odvisnosti od ZDA, zlasti na področju oborožitve. Čeprav dogovor predstavlja znižanje carin, se pojavljajo vprašanja, kako se Evropa s tem dogovorom uvršča v primerjavi z drugimi trgovinskimi partnerji ZDA, kot sta Velika Britanija in Japonska. Kritiki izražajo zaskrbljenost, da bi tovrstni dogovori lahko zacementirali preusmeritev evropskih sredstev v ameriško vojaško industrijo, namesto v razvoj lastnega obrambnega sodelovanja znotraj EU.

Ameriški predsednik Donald Trump je na Škotskem odprl novo igrišče za golf, kar je bil zadnji dogodek na njegovi poti, polni diplomatskih in poslovnih napovedi. Medtem je Evropska unija obljubila 600 milijard dolarjev naložb v ZDA, čeprav nekateri komentatorji dvomijo o izvedljivosti te obljube. Dodatno so se pojavile novice o poravnavi Univerze v Kaliforniji v višini 6 milijonov dolarjev v primeru glede 'Judovske cone'.

Evropska unija je sklenila carinski sporazum z Združenimi državami Amerike, ki vsebuje težke kompromise za evropsko industrijo in odpira vrata ameriškemu kmetijstvu. Čeprav se Evropa s tem ni enotno uprla grožnjam Trumpa, ekonomisti razpravljajo, ali bi ostrejši proticarinski ukrepi sploh pomagali. Sporazum kaže na neenotnost Evrope in prepušča njeno moč ZDA.