Priprave na vrh Evropske unije, ki bo 1. oktobra, potekajo v znamenju naraščajočih napetosti, medtem ko Švedska krivi Rusijo za prelete dronov nad skandinavskimi letališči pred vrhom EU v Köbenhavnu. Švedski premier Ulf Kristersson je izrazil prepričanje, da je Rusija verjetno odgovorna za te aktivnosti, ki jih je označil kot poskus pošiljanja sporočila državam, ki podpirajo Ukrajino. Hkrati je nemški zunanji minister Johan Vadeful v Varšavi pozval NATO k hladnokrvnosti pri obrambi zračnega prostora, v katerega vse pogosteje vdirajo ruski droni in bojna letala, da bi se izognili eskalaciji spopada v Ukrajini.

Predsednica Moldavije, Maia Sandu, je opozorila, da Rusija vlaga stotine milijonov evrov v spodkopavanje parlamentarnih volitev, ki bodo potekale 28. septembra. Opozorilo je sledilo aretacijam, kjer naj bi Rusija v Srbiji urila ljudi za povzročanje neredov. Poljski minister pa je med zasedanjem Varnostnega sveta ZN opozoril Rusijo, naj ne "cvili", če bodo njena letala sestreljena.

Ob dnevu neodvisnosti Moldavije je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski poslal sporočilo podpore, v katerem je poudaril pomen skupnega zagotavljanja trajne varnosti. Aleksander Lukašenko, beloruski predsednik in zaveznik Vladimirja Putina, je prav tako čestital Moldaviji, pri čemer je zaželel "jasno nebo" in "dobro počutje". Kljub temu, da je Lukašenko ponudil ozemlje Belorusije za invazijo na Ukrajino, je njegovo sporočilo presenetilo mnoge. Rusko veleposlaništvo v Kišinjevu je prav tako čestitalo Moldaviji ob dnevu neodvisnosti in zaželelo mir, blaginjo in dobrobit državljanom.