APDEJT.si

Podpredsednik vlade Tanczos Barna je izrazil pričakovanje, da bo Svet za sodstvo (CSM) podal negativno mnenje o predlogu reforme pokojnin sodnikov. Opozoril je, da obstaja resna nevarnost, da bo Romunija izgubila 230 milijonov evrov, če spremembe ne bodo pravočasno poslane v Bruselj do 28. novembra. Barna je potrdil, da je ta rok ključen in ni le izmišljotina vlade.

Altin Dumani, vodja albanskega Specializiranega protikorupcijskega urada (SPAK), je med uradnim obiskom v Bruslju izjavil, da je prejel grožnje s strani politike, medijev in organiziranega kriminala. Evropska delegacija v Albaniji je preko objave na omrežju X delila podrobnosti s srečanja, ki je potekalo v Evropskem centru za politike, kjer je bil prisoten tudi Dumani.

Evropska unija si prizadeva za znižanje ameriških carin na evropsko jeklo, kar je poudarila pred srečanjem s predstavniki ZDA v Bruslju. EU-komisar Maroš Šefčovič je izrazil, da je na področju jekla in prekomerne proizvodnje še veliko dela, vendar na tem srečanju ne pričakuje dogovora. O tem so razpravljali tudi evropski ministri za trgovino.

Belgijske sindikalne organizacije so sprožile tridnevno stavko v znak protesta proti vladnim varčevalnim ukrepom v višini 10 milijard evrov. Stavka je povzročila precejšnje motnje v železniškem in letalskem prometu ter v javnih službah, pričakujejo pa tudi zaprtje šol.

Pakistan in Evropska unija sta pozvala talibanski režim v Afganistanu, naj aktivno ukrepa proti terorizmu in zagotovi zaščito človekovih pravic, zlasti žensk in deklet. Poziv je bil izrečen med 7. strateškim dialogom med Pakistanom in EU v Bruslju, kjer sta podpredsednik pakistanske vlade Ishaq Dar in visoka predstavnica EU Kaja Kallas razpravljala o odnosih med Islamabadom in Kabulom v luči čezmejnih napetosti.

Evropa pod pritiskom časa poskuša ZDA prepričati, da bi izboljšale načrt za končanje vojne v Ukrajini v korist Kijeva. Trumpov načrt je presenetil tako Ukrajino kot Evropo. Neuspeh Bruslja bi bil v prid Moskve.

Predsednik HDZ in hrvaški premier Andrej Plenković je bil v São Paulu v Braziliji ponovno izvoljen za podpredsednika Centristične demokratske internacionale (IDC-CDI). Izvolitev je potekala na statutarni glavni skupščini organizacije.

Ruski predsednik Vladimir Putin je izjavil, da je Moskva prejela ameriški mirovni načrt za Ukrajino in da bi lahko služil kot osnova za mirno rešitev konflikta. Dodal je, da gre za posodobljeno različico predloga, ki je nastal po njegovem srečanju s Trumpom na Aljaski. Medtem naj bi Trump pritiskal na hitro sklenitev dogovora, Kijev pa se boji izgube ameriškega partnerstva in išče alternative. Kirill Dmitrijev, posebni odposlanec Vladimirja Putina, naj bi bil soavtor Trumpovega načrta za Ukrajino.

Dunajski socialni mestni svetnik Peter Hacker (SPÖ) meni, da so Maastrichtski kriteriji EU o proračunu "neoliberalni modeli, ki spadajo v pozabo". Pričakuje, da bosta kancler in finančni minister v Bruslju to jasno povedala. Po merilih je državam dovoljeno le novo zadolževanje v višini največ treh odstotkov BDP, javni dolg pa ne sme presegati 60 odstotkov BDP.

Nad letalsko bazo Volkel je bilo v petek zvečer opaženih od pet do deset dronov. Minister Brekelmans je razkril, da je bila uporaba orožja v primeru pojava dronov nad bazo vnaprej dogovorjena.

V Švici so potekala pogajanja med ukrajinskimi in ameriškimi predstavniki glede ameriškega mirovnega načrta, ki je bil predlagan 19. novembra. Po mnenju Isabelle Lasserre, nekdanje dopisnice iz Moskve, naj bi Donald Trump s tem načrtom očitno podpiral Vladimirja Putina. Donald Trump je izjavil, da poskušajo vojno v Ukrajini končati na kakršenkoli način.

Evropska komisija je sprožila postopek proti Slovaški zaradi spremembe ustave, ki daje slovaški ustavi prednost pred pravom Evropske unije v kulturnih in etičnih vprašanjih. Bruselj je Slovaški poslal uradni opomin.

Bruselj se sooča s političnimi omejitvami zaradi pritiska ZDA in Katarja, medtem ko nekdanja nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock na konferenci COP30 poziva k boju proti podnebni apokalipsi. Pojavlja se možnost, da se bliža konec obsežnih podnebnih prizadevanj Evropske unije.

Evropska komisija je sprožila postopek proti Italiji zaradi motenja radijskih in televizijskih programov v sosednjih državah, vključno s Hrvaško, Francijo, Malto in Slovenijo. Postopek je bil sprožen, ker naj bi italijanski radijski oddajniki motili sprejem hrvaških radijskih in televizijskih programov ob obali.

Olaf Scholz je pred preiskovalno komisijo v Schwerinu priznal, da je kot kancler pisal ameriški vladi s ponudbo za preprečitev sankcij proti gradnji plinovoda Severni tok 2. To priznanje je podal prvič pred omenjeno komisijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da bo hitro in konstruktivno sodeloval z ZDA glede mirovnega načrta, vendar ne bo izdal nacionalnih interesov. Priznal je, da je Ukrajina pod »brezprimernim pritiskom«. Medtem je nemški kancler Friedrich Merz v telefonskem pogovoru z Donaldom Trumpom razpravljal o mirovnem načrtu ZDA za Ukrajino.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da bo predlagal alternative ameriškemu načrtu za končanje konflikta z Rusijo, ker meni, da ne ščiti interesov Ukrajine. Hkrati so nemški, francoski in britanski voditelji v telefonskem pogovoru z Zelenskim izrazili podporo dolgoročnemu ohranjanju vitalnih evropskih in ukrajinskih interesov.

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je iz Washingtona pozval poslance, da na prihodnji seji izvolijo manjkajoče ustavne sodnike in s tem zaključijo delovanje Ustavnega sodišča. Poudaril je, da so sporočila iz Bruslja jasna in izrazil optimizem glede uspešnosti glasovanja, saj so bile konzultacije spodbudne.

Albanski premier Edi Rama naj bi na forumu o širitvi Evropske unije v Bruslju srbske predstavnike, ki jih je vodila Ana Brnabić, označil za "rusko delegacijo". Koordinatorka Nacionalnega konventa Bojana Selaković je potrdila govorice, ki so krožile po družbenih omrežjih. Evropska unija že leta opozarja Srbijo, da so tesni odnosi z Rusijo ovira na poti v EU, kritike iz Bruslja pa so v zadnjih mesecih vse glasnejše.

Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko, Kaja Kalas, je v Bruslju izjavila, da morata Evropska unija in Zahodni Balkan, z integracijo regije v blok 27 držav, okrepiti medsebojno sodelovanje in zaščititi svoje demokracije pred hibridnimi napadi in tujim vmešavanjem. Po srečanju Sveta EU za zunanje zadeve je Kalas novinarjem povedala, da so na neformalni večerji, namenjeni ministrom za zunanje zadeve držav članic EU in partnerjem z Zahodnega Balkana, razpravljali o skupnih izzivih in načinih za tesnejše sodelovanje na področju varnosti in zunanje politike.

Evropska unija je v Bruslju uvedla sankcije proti namestniku poveljnika paravojaške organizacije Sile za hitro podporo (RSF) v Sudanu zaradi "hudih in trajajočih zločinov". EU je pripravljena sprejeti dodatne omejevalne ukrepe, če bo potrebno, saj se nasilje v Sudanu stopnjuje.

Vodja albanske Specialne strukture proti korupciji in organiziranemu kriminalu (SPAK), Altin Dumani, je obiskal Bruselj, kjer se je srečal z visokimi uradniki Evropske unije. Osrednja tema pogovorov je bila boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu v Albaniji. EU je izrazila močno podporo delu SPAK in njegovi vlogi pri krepitvi pravne države.

Tiskovni predstavnik Kremlja je razkril pogoje Rusije za mir z Ukrajino. Ukrajinski predsedniški urad je sporočil, da je Zelenski prejel Trumpov mirovni predlog, ki naj bi vključeval prepustitev Donbasa Putinu. Bela hiša je izrazila naraščajoče razočaranje predsednika Trumpa nad pomanjkanjem pripravljenosti Rusije in Ukrajine za sklenitev mirovnega sporazuma.

Italijanska vladna stranka Fratelli d'Italia je ostro kritizirala Evropski parlament zaradi prodaje omak carbonara, ki naj ne bi bile avtentične, v trgovini v Bruslju. Sporno naj bi bilo, da so te omake, označene z italijansko zastavo, vsebovale sestavine, kot sta smetana in slanina, ki ne ustrezajo tradicionalnemu italijanskemu receptu. Italijanski minister za kmetijstvo Francesco Lollobrigida je ob obisku Bruslja izrazil ogorčenje nad izdelki, ki se predstavljajo kot italijanski, a so narejeni v Belgiji in odstopajo od tradicionalnega recepta.

Pojavili so se novi mirovni načrti za Ukrajino, vključno s predlogom Donalda Trumpa, ki predvideva ozemeljske koncesije Rusiji in omejitev ukrajinske vojske. Ta načrt naj bi vključeval tudi 100 milijard dolarjev iz zamrznjenega ruskega premoženja za obnovo Ukrajine in postopno vrnitev Rusije v svetovno gospodarstvo. ZDA naj bi pričakovale, da bo Zelenski do konca novembra podpisal mirovni načrt, medtem ko Evropa pripravlja nasprotni predlog.

Slovenija se je pripravljena pridružiti civilni misiji EU za usposabljanje do 3000 palestinskih policistov, s poudarkom na usposabljanju policistov iz Gaze. Zunanja ministrica Tanja Fajon je izrazila pripravljenost Slovenije za sodelovanje, vendar natančen način sodelovanja še ni določen. Usposabljanje bo potekalo v okviru misije EU za podporo palestinski policiji EUPOL COPPS, policisti pa naj bi bili na plačilni listi Palestinske uprave.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prejel ameriški mirovni načrt za Ukrajino in se bo o njem pogovarjal z Donaldom Trumpom. Načrt naj bi vključeval priznanje ruskih osvojitev, zmanjšanje ukrajinske vojske za polovico in opustitev orožja dolgega dosega. Evropski uradniki ocenjujejo načrt za absurden in ga zavračajo, saj naj bi bil usmerjen v spodbujanje razdeljenosti in dezorientacijo zaveznikov Kijeva. Analitiki menijo, da Ukrajina nima možnosti za zmago v vojni.

Slovenec Aleš Čadež je na evropskem kongresu mladih kmetov v Bruslju prejel naziv najboljšega evropskega mladega kmeta leta. Ta nagrada sledi njegovemu priznanju za najbolj inovativnega mladega kmeta v Sloveniji. Čadež vidi nagrade kot potrditev svojega dela.

Podpredsednik vlade in zunanji minister Črne gore, Ervin Ibrahimović, je v Bruslju na zasedanju Sveta za zunanje zadeve (FAC) poudaril, da je vladavina prava ključnega pomena za evropsko integracijo Črne gore. Izpostavil je, da se sestanek odvija v času geopolitičnih sprememb, ki preizkušajo odpornost institucij. Poudaril je tudi pomen uravnoteženega pristopa k migracijam, ki zagotavlja zaščito meja in spoštovanje človekovih pravic.

Madžarska je zahtevala od Ukrajine poročilo o tem, koliko denarja Evropske unije je bilo porabljenega za "vojaško mafijo" zaradi nedavnega korupcijskega škandala. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je po srečanju z zunanjimi ministri EU dejal, da Budimpešta pričakuje, da bo Ukrajina predložila poročilo o porabi evropskih sredstev.

Minister za zunanje zadeve in zunanjo trgovino, Timčo Mucunski, se je v Bruslju srečal z evropsko komisarko za širitev, Marto Kos. Na srečanju so potrdili močno zavezanost Severne Makedonije evropski integraciji in nadaljevanju reformnih procesov. Razpravljali so tudi o evropski perspektivi države, varnostnih izzivih in poglobitvi sodelovanja na področju varnosti in obrambe.

Predsednik Evropskega sveta Antonio Košta je pisal predsedniku Črne gore Jakovu Milatoviću in ga povabil na srečanje v Bruselj 17. decembra. Namen srečanja je določitev nadaljnjih korakov glede organizacije vrha EU-Zahodni Balkan, ki bo v Črni gori 1. junija 2026. Košta je pohvalil Milatovićevo vodenje in njegovo zavzemanje na evropski ravni.

Izraelska vojska je izvedla vrsto zračnih napadov na različnih lokacijah v Gazi, usmerjenih na cilje, povezane s Hamasom, po streljanju na izraelske vojake. Poleg tega je Izrael izvedel zračne napade v Libanonu, pri čemer je bilo ubitih več deset ljudi.

Madžarski premier Orbán Viktor je poudaril, da ne smejo dopustiti, da bi Madžarska plačala ceno vojne v Ukrajini. Po državi poteka zbiranje podpisov proti vojnim načrtom Bruslja. Orbán Viktor je na dogodku v Vácrátótu poziral s podporniki.

EU načrtuje usposabljanje približno 3.000 palestinskih policistov za delo v Gazi, podobno kot že izvaja na Zahodnem bregu. Po besedah predstavnika EU v Bruslju naj bi to storili zaradi "nujnosti stabilizacije Gaze z močno policijsko silo". V Gazi trenutno deluje okoli 7.000 palestinskih policistov, vendar jih veliko ni več sposobnih za delo ali pa so upokojeni. Predlog naj bi obravnavali v Bruslju.

Gruzijska stran trdi, da ostaja zavezana konstruktivnemu pristopu in meni, da dialog s partnerji nima alternative. Obtožujejo Evropsko Unijo, da ni pripravljena prisluhniti njihovemu stališču, kar je povzročilo prekinitev pogovorov.

Črna gora je najbližje članstvu v Evropski uniji, je po srečanju z visoko predstavnico EU za zunanjo in varnostno politiko Kajo Kallas dejal premier Milojko Spajić. V Bruslju bodo v marcu določili nove mehanizme za krepitev odpornosti na varnostne grožnje, s podporo EU Rapid Response Tima pa se bodo borili proti malignim vplivom.

Evropska komisija je predstavila načrte za okrepitev vojaške mobilnosti znotraj EU s poenostavitvijo pravil in uvedbo okvira za hitrejše premike vojaških enot. Predlagani ukrepi naj bi omogočili hitrejše in varnejše napotitve vojakov do leta 2027, vključujejo pa tudi okvir za ukrepanje v izrednih razmerah za evropsko obrambo.

Zahodnemu Balkanu, vključno s Srbijo, je treba jasno sporočiti, da bo postal del Evropske unije, vendar je potreben odločen nastop do srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki ne bo večno na oblasti, poroča nemški dnevnik TAZ.

Srbski zunanji minister Marko Đurić in bosanski zunanji minister Elmedin Konaković se bosta danes v Bruslju udeležila neformalne večerje za zunanje ministre Evropske unije in partnerje z Zahodnega Balkana. Dogodek organizira visoka predstavnica EU za zunanjo politiko in varnost Kaja Kallas.

Predsednica bolgarskega parlamenta Raja Nazarjan bo sodelovala na Parlamentarnem forumu za demokracijo 2025, ki ga organizira Evropski parlament v Bruslju. Cilj foruma je okrepiti partnerstva med zakonodajnimi institucijami za utrditev demokratičnih procesov.

Po poročanju portala Axios naj bi ZDA in Rusija vodile tajne pogovore in delale na novem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. ZDA naj bi Ukrajini signalizirale, da mora sprejeti okvir, ki so ga ZDA pripravile za prekinitev spopadov z Rusijo, ki vključuje prepustitev dela ozemlja. V ruskem napadu na Ternopolj je bilo uničenih več stanovanjskih zgradb, umrlo je 25 ljudi, med njimi trije otroci, 95 ljudi pa je bilo ranjenih.

V Belgiji so aretirali osem oseb, osumljenih članstva v albanskem klanu, ki je vpleten v trgovino z drogami. Osumljenci naj bi načrtovali atentat na državnega tožilca v Bruslju, za njegovo glavo pa naj bi ponujali milijon evrov. Preiskave so potekale v Bruslju in Levenu.

V Evropskem parlamentu v Bruslju je bila v torek zvečer sveta maša ob obeležitvi dneva spomina na žrtve domovinske vojne ter dneva spomina na žrtve Vukovarja in Škabrnje. Maše so se udeležili hrvaški poslanci Evropskega parlamenta.

Črna gora in Nemčija bosta 19. decembra podpisali deklaracijo o vozniških dovoljenjih, v imenu Nemčije jo bo podpisal minister za transport Patrik Šnider. Premier Spajić in Antonio Košta sta se v Bruslju pogovarjala o pospešitvi evropske integracije Črne gore, pri čemer je Spajić poudaril, da Črna gora s svojim zgledom že premika meje v evropski integraciji.

Evropska unija si prizadeva skrajšati čas premestitve Natovih sil z zahoda na vzhod s sedanjih 45 dni na zgolj pet ali celo tri dni. Finančni časnik Financial Times je poročal, da so to potrdili uradniki EU, preden je Bruselj objavil nove predloge za optimizacijo vojaške mobilnosti.

Vrhovno sodišče je ugodilo zahtevku sedmih članov družine Vratnica zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, saj so upravni organi z dolgotrajnim in neučinkovitim postopanjem povzročili večletno negotovost in škodo. Poleg tega je Vrhovno sodišče oblikovalo Upravni odbor za izboljšanje sodne prakse z namenom razvoja enotnega in digitalno podprtega sistema sodne prakse.

V Parizu so postavili šest metrov visok spiralni vložek na trgu Place de la République, da bi opozorili na usodo ameriških kontraceptivov, ki so blokirani v Belgiji zaradi spora med Brusljem in Washingtonom.

Evropski regulatorji razmišljajo o tem, ali bi morali oblačne storitve Amazona in Microsofta podvreči strožjemu nadzoru, s čimer bi jih zajeli v mrežo ukrepov EU proti velikim tehnološkim podjetjem.

V Belgiji so v povezavi z načrtovanim napadom na bruseljskega tožilca Juliena Moinila aretirali osem ljudi. Aretacije so izvedli v Bruslju in Louvainu, osumljenci pa naj bi bili povezani z albanskim kriminalnim miljejem in narkotrafikingom. Izvedli so 18 hišnih preiskav.