V Združenih državah Amerike je poročilo ministrstva za energijo sprožilo razpravo o podnebnih modelih, ki jih nekateri označujejo za pretirane. Hkrati pa študija objavljena v reviji PLOS Climate opozarja, da bi lahko podnebne spremembe do leta 2100 zmanjšale svetovni BDP na prebivalca za četrtino, če se ne bodo omejile. Medtem ko nekateri zanikajo katastrofalne scenarije in kritizirajo zeleno politiko, drugi poudarjajo resne gospodarske posledice podnebnih sprememb.

Češka je, skupaj z drugimi državami, izpogajala številne koncesije glede novega podnebnega cilja Evropske unije za leto 2040, pri čemer so nekatere države končni tekst podprle. Češki minister za okolje Petr Hladík je sporočil, da je Češka kljub temu glasovala proti dogovoru, v skladu s svojo dolgoročno pozicijo. Ministri so dosegli predhodni dogovor v zgodnjih jutranjih urah.

Podnebni aktivisti so ostro kritizirali pomanjkanje pomembnih dogovorov na podnebni konferenci Združenih narodov COP30 v Belému v Braziliji. Čeprav so se pogajalci zavezali k večjemu financiranju držav za prilagajanje na ekstremne vremenske razmere, končni dogovor ne vključuje jasnih podrobnosti o postopni opustitvi fosilnih goriv ali krepitvi nezadostnih načrtov držav za zmanjšanje emisij. Kljub ustanovitvi prostovoljne platforme za pospešitev podnebne zaščite in novega sklada za zaščito deževnega gozda, ni bilo doseženo soglasje o akcijskem načrtu, niti konkretni cilji za opustitev premoga, nafte in plina.