Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je poudaril, da bi moral NATO sprejeti le tiste države, za katere so članice zavezništva pripravljene vstopiti v vojno. Glede ambicij Ukrajine za članstvo je dejal, da Ukrajina lahko zaprosi za vstop, a vprašanje je, ali ga bo dobila. Pojasnil je tudi, da Poljska ne bo pošiljala vojakov v Ukrajino, saj je njena naloga zaščita logističnega vozlišča, dobave in tranzita orožja ter humanitarne pomoči Ukrajini, poleg tega pa tudi varovanje vzhodne meje NATA z Belorusijo in Rusijo, kar pomeni izključno delovanje na lastnem ozemlju Poljske.

Povečani izdatki za obrambo in nova zakonodaja o celoletnem novačenju v Rusiji so po mnenju strokovnjakov znak priprave Moskve na "dolgotrajno vojno", ne le proti Ukrajini, temveč tudi proti Natu. Medtem ko digi24.ro to imenuje "skrito mobilizacijo", ziare.com govori o "maskirani mobilizaciji", kar nakazuje na vse bolj agresivno držo Kremlja in priprave na morebiten prihodnji konflikt z Evropo in državami članicami Nata.

Analitiki opozarjajo, da je nova zakonodaja ruskega predsednika Vladimirja Putina dodaten znak, da se Rusija pripravlja na vojno z Natom. Kremlj naj bi spremenil svojo vojaško strategijo, saj se je dosedanja odvisnost od plačanih prostovoljcev v vojni v Ukrajini izkazala za kratkoročno uspešno, a dolgoročno nevzdržno. Rusija se izogiba popolni mobilizaciji zaradi morebitnih notranjih nemirov, zato predlaga zakon o celoletni rekrutaciji in intenzivira vojaško sodelovanje s Severno Korejo.