APDEJT.si

Sodišče v Granadi je odredilo preiskavo proti Juani Rivas zaradi suma odvzema mladoletnika, potem ko je italijansko sodišče naložilo vrnitev njenega mlajšega sina očetu v Italijo. Sodišče je ugodilo pritožbi očeta, Francesca Arcurija, potem ko je bila prejšnja pritožba zavrnjena. Arcuri se brani pred obtožbami o zlorabi, ki jih navaja njun sin, češ da niso bile dokazane. Sodišče je poudarilo "resnost ravnanja" Rivasove in njeno "namerno voljo, da ne spoštuje" italijanske sodbe, kar naj bi kazalo na manipulacijo sina, da bi ga obdržala.

V Italiji so v zadnjih dneh potekale različne aretacije in policijske akcije. Klan Maya je napadel hotel v San Blasu, pri čemer je bilo aretiranih enajst ljudi, odkrit pa je bil tudi arsenal orožja. V Perugii so aretirali 47-letnega Brazilca, ki je pobegnil iz hišnega pripora in bil udeležen v prometni nesreči z motorjem. Poleg tega je bila v Kalabriji razbita kriminalna združba, ki je tihotapila drogo iz Južne Amerike, pri čemer je bilo aretiranih devet ljudi. V Rimu pa so aretirali par, ki je za več ur ugrabil in oropal dva mlajša moška.

Nekdanjega predsednika Demokratične republike Kongo, Josepha Kabila, je vojaško sodišče obsodilo na smrt v odsotnosti zaradi vojnih zločinov in izdaje. Poleg tega je bilo Kabili naloženo plačilo odškodnine v višini 30 milijard ameriških dolarjev. Poročajo, da Kabila živi v izgnanstvu.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé. Pred tem se je od doma v spremstvu žene Carle Bruni odpravil v zapor, kjer se je poslovil od zbranih podpornikov. Pred aretacijo ga je obiskala tudi družina. Več kot sto ljudi se je zbralo pred njegovim domom, da bi mu izrazilo podporo. Razkrite so bile podrobnosti o izolacijskem oddelku zapora La Santé, kjer bo Sarkozy zaprt, ki je znan po prenatrpanosti in zaporu znanih osebnosti.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi obsodbe v primeru nezakonitega financiranja kampanje s libijskim denarjem. Sarkozy je prvi nekdanji francoski voditelj, ki je bil po letu 1945 poslan v zapor. Pred zaporom se je zbrala množica podpornikov in družinskih članov, medtem ko njegov odvetnik razkriva, da bo imel omejene stike z drugimi zaporniki in bo deležen treh obiskov tedensko.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kaznivega dejanja združevanja v hudodelsko združbo v povezavi z domnevnim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Moamarja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora zaradi kriminalne zarote v primeru domnevnega financiranja njegove kampanje leta 2007 z libijskim denarjem. Sodišče je odločilo, da bo moral Sarkozy v zapor, kljub napovedani pritožbi na obsodbo. Obsojen je bil zaradi sodelovanja v zaroti za financiranje svoje politične kampanje z libijskimi sredstvi v zameno za diplomatske usluge. Čeprav je bil oproščen drugih obtožb, ga je sodišče spoznalo za delno krivega v sojenju v zvezi z domnevnimi sredstvi kampanje iz Libije.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi nezakonitega financiranja kampanje. Pred tem je zapustil svoje stanovanje v Parizu in se odpravil v zapor. Njegov odvetnik je razkril, da bo imel eno uro sprehoda na dan, ne bo imel stikov z drugimi zaporniki in bo imel tri obiske na teden. Pred zaporom so ga pozdravili podporniki.

Nekdanji nemški prometni minister Andreas Scheuer je bil obtožen krive izjave pred preiskovalno komisijo v zvezi z afero cestninjenja. Tožilstvo v Berlinu je vložilo obtožnico zaradi suma neresnične izjave. Scheuer obtožbe zavrača in je presenečen nad časom vložitve obtožnice.

V okolici stavbe parlamenta (DPR/MPR RI) v Senayanu v Jakarti se je zbralo več voznikov spletnih taksijev (ojol) in trgovcev. Kljub temu je število protestnikov ostalo majhno. Med zbranimi so bili tudi študenti in dijaki.

ZDA so objavile videoposnetek napada na domnevno narkopodmornico v Karibskem morju, v katerem sta umrla dva člana posadke. Preživeli Ekvadorec se je vrnil v domovino, kjer se bo soočil s kazenskim pregonom. Kolumbijski predsednik je obtožil ZDA kršitve kolumbijske suverenosti in uboja ribiča.

Francoska policija je aretirala dva moška, osumljena sodelovanja v ropu osmih draguljev francoske krone, ki se je zgodil 18. oktobra v Louvru. Eden od osumljencev je bil aretiran, ko je poskušal zapustiti državo.

Thomas Partey, nekdanji igralec Arsenala, se je po obtožbah o posilstvu pojavil na sodišču v Westminsterju in naj bi se pogajal o prestopu v špansko ekipo Villarreal.

Na Mallorci so aretirali nekdanjega vodjo oddelka za narkotike, Faustina Nogalesa, zaradi suma sodelovanja s preprodajalci drog. Preiskovalci sumijo, da je Nogales, izkoriščajoč svoj položaj, pomagal kriminalcem z informacijami. Trenutno je v priporu. V Palenciji pa so pripadniki Civilne garde aretirali tri moške (dva maroška in enega libijskega državljana) zaradi trgovine z drogami, pripadnosti kriminalni združbi in pranja denarja.

Argentinskega predsednika Javierja Mileija so med predvolilno kampanjo v provinci Buenos Aires obmetavali s kamenjem, zaradi česar ga je varnostna služba morala umakniti. Protestniki so izražali nezadovoljstvo zaradi domnevne korupcije, v katero naj bi bila vpletena predsednikova sestra. Medtem so v švicarskem mestu Lausanne že drugo noč izbruhnili nemiri po smrti kongovskega najstnika, desničarskega politika pa naj bi napadli.

Pritožbeno sodišče v Nîmesu je Husamettinu Doganu, edinemu od obsojenih za posilstvo Gisèle Pelicot, ki se je pritožil, zvišalo zaporno kazen na deset let, kar je eno leto več kot v prvi instanci. S tem se zaključuje sodni postopek v primeru posilstev v Mazanu.

Argentinsko sodišče je Fernanda Sabaga Montiela obsodilo na 10 let zapora zaradi poskusa atentata na Cristino Fernández de Kirchner. Njegova takratna partnerka Brenda Uliarte je bila obsojena na osem let zapora. Sabagu Montielu so k tej kazni dodali še 4 leta zapora zaradi prejšnje obsodbe, kar pomeni, da bo skupno prestal 14 let zapora.

Španska politična stranka Vox je vložila tožbo na vrhovnem sodišču proti premierju Pedru Sánchezu, trem ministrom in petim regionalnim predsednikom avtonomnih pokrajin zaradi domnevno malomarnega upravljanja z gozdnimi požari, ki so poleti zajeli državo. Tožba obtožuje tudi nekatere predsednike avtonomnih pokrajin, ki jih podpira Vox, vključno s predsedniki Kastilje in Leona ter Extremadure, poleg tega pa še predsednike Andaluzije, Galicije in Asturije. Vox trdi, da je prišlo do "hude malomarnosti", ki je privedla do uničujočih posledic.

Španski gasilci se borijo s številnimi požari, ki so aktivni po vsej državi. V Kastilji in Leonu so morali evakuirati več sto ljudi zaradi dveh novih požarov. V Granadi divja drugi večji gozdni požar tega poletja. Medtem v Galiciji kritizirajo regionalno vlado, ker ni izkoristila 3 milijonov evrov sredstev za preprečevanje požarov.

Facebook je ukinil italijansko skupino z imenom 'Mia Moglie' (Moja žena), ki je imela več kot 30.000 članov. V tej skupini so moški delili intimne fotografije svojih partnerk brez njihovega soglasja. Odločitev o ukinitvi je bila sprejeta po številnih prijavah o spolni izkoriščanju in nasilnih komentarjih. Podjetje Meta, lastnik Facebooka, je skupino ukinilo po poročilih o zlorabah, ki so trajale več let. Španski mediji poročajo, da je skupina obstajala sedem let.