APDEJT.si

Facebook je ukinil italijansko skupino z imenom 'Mia Moglie' (Moja žena), ki je imela več kot 30.000 članov. V tej skupini so moški delili intimne fotografije svojih partnerk brez njihovega soglasja. Odločitev o ukinitvi je bila sprejeta po številnih prijavah o spolni izkoriščanju in nasilnih komentarjih. Podjetje Meta, lastnik Facebooka, je skupino ukinilo po poročilih o zlorabah, ki so trajale več let. Španski mediji poročajo, da je skupina obstajala sedem let.

Kralj Charles III. in kraljica Camilla bosta prihodnji teden obiskala Vatikan, kjer se bosta srečala s papežem Leonom XIV. Srečanje bo potekalo v sklopu praznovanja jubilejnega leta 2025 Katoliške cerkve in bo predstavljalo zgodovinski korak na poti k enotnosti med Katoliško cerkvijo in Anglikansko cerkvijo. Charles bo prvi angleški monarh po Henriku VIII., ki bo javno molil s papežem.

Sodišče v Valencii je Carlosa Mazóna, predsednika Generalitat Valenciana, uradno povabilo, da prostovoljno izjavi v zvezi s poplavo DANA, ki je 29. oktobra povzročila 228 smrtnih žrtev. Prejel je uradno vabilo sodnice, da pojasni svoje ravnanje med omenjenim neurjem.

Na Mallorci so opozicijske stranke zahtevale odstop županje PP, Cataline Soler, zaradi domnevnih groženj in žalitev policista, kar naj bi predstavljalo zlorabo položaja. Solerjeva je obtožbe zanikala in trdila, da je policist izrekel seksistične komentarje. Medtem je predsednik Generalitata, Salvador Illa, branil katalonsko policijo Mossos d'Esquadra po izjavah sekretarke Podemosa, Ione Belarra, ki je prejšnji dan postavila pod vprašaj njihovo strokovnost.

Pentagon je dejanje označil za provokacijo in poskus oviranja protidrogističnih operacij. ZDA so opozorile vlado Nicolása Madura. Donald Trump pa je ukazal napotitev desetih naprednih lovcev F-35 v regijo.

Španska policija, Mossos d'Esquadra, je v Barceloni aretirala tri osumljence po streljanju, ki je bilo posledica neuspešnega poskusa prodaje marihuane. Žrtev streljanja je sprva simulirala rop. Preiskava je vodila do odkritja in razbitja obsežnega arzenala orožja iz španske državljanske vojne v mestu Miami Platja, kjer so prijeli štiri osebe. Med zaseženim orožjem so bili puške, mitraljezi, granate, vžigalniki, tulci in protioklepni ter artilerijski projektili, ki jih je eden od pridržanih prodajal po naročilu.

Tisoči ljudi v Veliki Britaniji tožijo farmacevtskega velikana Johnson & Johnson (J&J) zaradi domnevno nevarnega otroškega pudra. Tožniki trdijo, da je bil puder, ki ga je podjetje prodajalo, kontaminiran z azbestom, kar naj bi povzročalo raka. Tožba vključuje približno 3.000 ljudi, ki se sklicujejo na interne dokumente in znanstvena poročila.

Predsednik Združenih držav Amerike, Donald Trump, je potrdil, da so ameriške sile izvedle "smrtonosni napad" na ladjo, ki je prevažala droge in je izhajala iz Venezuele. Informacijo je potrdil tudi ameriški državni sekretar, pri čemer podrobnosti o operaciji, ki je potekala v Karibih, niso bile razkrite, razen da je bila ladja uničena.

ZDA so izvedle napad na ladjo v južnem Karibskem morju, ki naj bi tihotapila droge iz Venezuele. Po besedah predsednika Donalda Trumpa je bilo ubitih 11 "narkoteroristov", ki naj bi bili člani bande Tren de Aragua (TDA). Venezuelska vlada Nicolása Madura je posnetek napada označila za ponaredek, ustvarjen z umetno inteligenco. Trump je objavil posnetek napada, ki ga je izvedla ameriška vojska. ZDA trdijo, da so razporedile vojaške sile v Karibskem morju za boj proti mednarodni trgovini z drogami.

Pod pritiskom Kapitola glede pravne utemeljitve za usmrtitev 11 domnevnih tihotapcev mamil s strani ameriške vojske, se je Trumpova administracija izognila zakonodajalcem in zagotovila mešanico javnih izjav. Strokovnjaki izražajo skepticizem glede zakonitosti tega napada.

Donald Trump je potrdil, da Cia izvaja tajne operacije v Venezueli in razmišlja o kopenskih napadih na domnevne narkokartele. Kritike so se pojavile zaradi odobritve tajnih akcij brez soglasja kongresa, medtem ko so skupine za človekove pravice opozorile, da bi napadi lahko kršili mednarodno pravo. Operacije Cie proti narkokartelom v Venezueli postajajo vse bolj očitne.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je vložila obtožnico proti moškemu, ki jo je otipaval med sprehodom v bližini predsedniške palače. Incident je ponovno odprl razpravo o varnosti žensk v Mehiki.

Visoki komisar ZN za človekove pravice, Volker Türk, je pozval k preiskavi ameriških vojaških napadov na plovila v Karibskem morju in vzhodnem Tihem oceanu, ki naj bi prevažala droge iz Južne Amerike. Türk je te napade označil za 'nesprejemljive'. To je prva tovrstna obsodba s strani Združenih narodov.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je postal prvi nekdanji predsednik Francije, ki je začel prestajati zaporno kazen. Sarkozy se je v torek, 21. oktobra, pridružil zaporu Santé v Parizu, da bi odslužil kazen v zvezi z libijskim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007. Ob odhodu proti zaporu so ga podpirali njegovi privrženci.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so spoznali za krivega hudodelske združbe v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Obtožb o nezakonitem financiranju volilne kampanje pa je bil oproščen.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so obsodili zaradi kriminalne zarote v zvezi s prizadevanji njegovih pomočnikov, da bi pridobili sredstva za njegovo predsedniško kampanjo leta 2007 iz Libije v času vladavine Moamerja Gadafija. Obsojen je bil na pet let zapora.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora, ker je bil spoznan za krivega združevanja v hudodelsko združbo v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007 s strani libijskega režima Moamerja Gadafija. Tožilstvo je zahtevalo sedem let zaporne kazni.

Kremlj je izjavil, da je odziv Zahoda na nedavni sestanek Sveta za varnost Rusije v skladu z militaristično protirusko histerijo. Prav tako je znano, da Kremlj načrtno vzpostavlja stike s poslanci nemške stranke AfD in BSW. Kremlj razume, da se nad Srbijo izvaja izjemen pritisk glede uporabe srbskega streliva proti ruskim enotam.

Nicolas Sarkozy je v torek začel prestajati zaporno kazen v zaporu La Santé v Parizu. Pred zaporom in pred njegovo vilo Montmorency v 16. okrožju so se zbrali številni podporniki, ki so izražali svojo podporo in prepričanje v njegovo nedolžnost. Nekateri so njegovo obsodbo označili za "pravni udar". Sarkozy je postal prvi nekdanji francoski voditelj, ki je končal za rešetkami po drugi svetovni vojni.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy naj bi v torek, 21. oktobra, začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi financiranja kampanje z libijskim denarjem. Pred aretacijo je Sarkozy izjavil, da se ne boji zapora in da bo držal glavo visoko.