APDEJT.si

Izrael je naznanil, da bo dovolil dostavo nujne pomoči v Gazo preko zraka. Ta odločitev predstavlja premik v dosedanji politiki glede dobav humanitarne pomoči v območje, ki je prizadeto zaradi konflikta.

Izrael je dovolil pošiljanje nujne mednarodne pomoči v Gazo s padali, ki naj bi se začelo v petek. To naj bi omogočilo dostavo pomoči tudi tistim, ki ne morejo priti do območij, kjer se pomoč običajno deli. Obstajajo sicer pomisleki glede učinkovitosti te metode pošiljanja pomoči, medtem ko ZN opozarjajo, da v Gazi zmanjkuje specializirane hrane za podhranjene otroke.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je potrdil, da bo Francija septembra na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku uradno priznala palestinsko državo. Ta odločitev je naletela na ostro kritiko Izraela, ki jo je označil za "izdajo terorizmu", ter Združenih držav Amerike, ki so jo označile za "nepromišljeno". Macron je poudaril zavezanost Francije k miru na Bližnjem vzhodu in navedel, da se je Francija po dolgem čakanju na zahodno podporo odločila, da bo ta korak storila samostojno. Nemčija je sporočila, da v kratkem ne načrtuje priznanja Palestine. Medtem je Izrael nadaljeval vojaške operacije v Gazi, kjer je v zadnjih 24 urah umrlo 113 Palestincev, osem smrti pa je bilo povezanih s stradanjem. Izraelski minister Amichaj Elijahu je izjavil, da bo po izgonu vsa Gaza judovska, kar je obsodil tudi izraelski premier Netanjahu. Vse večji pritisk je na britanskega premierja Keirja Starmerja, naj Združeno kraljestvo sledi francoskemu zgledu. Izraelski poslanec Ofer Cassif je pozval k takojšnjemu in polnemu priznanju Palestine kot ključnemu koraku k miru in preprečitvi "genocida". Italijanski zunanji minister Tajani je izrazil dvom o priznanju, če Palestinci ne bodo prej priznali Izraela, kar je bilo videno kot dvojno merilo, saj Izrael nikoli ni priznal Palestine. Savdska Arabija je pozdravila francosko potezo kot "pomemben diplomatski korak". UN strokovnjaki so izrazili zaskrbljenost zaradi kršitev izraelskih naseljencev in varnostnih sil proti palestinskim kmetom na zasedenem Zahodnem bregu. Iran je obsodil predlog izraelskega parlamenta o pripojitvi Zahodnega brega in doline reke Jordan.

Francija je napovedala svojo namero, da bo uradno priznala neodvisno državo Palestino. Hkrati je Velika Britanija sklicala nujno zasedanje, ki se ga bodo udeležili Nemčija in Francija, namenjeno obravnavi humanitarne krize v Gazi, ki bo potekalo v petek.

Tisoči ljudi so v Tel Avivu demonstrirali za konec vojne v Gazi in izpustitev talcev, ki jih še vedno zadržuje Hamas. Med protestniki so bili tudi svojci padlih vojakov, ki izražajo dvom o nadaljevanju vojaških operacij. Nekdanji izraelski premier Ehud Olmert je ostro kritiziral sedanjo politiko Netanjahuja, češ da je bilo dovolj ubijanja in uničevanja ter da je državo zajela jeza. Nemški predsednik Joachim Gauck je sicer izrazil solidarnost z Izraelom, a njegovo vojaško posredovanje v Gazi označil za neodgovorno. Poročila medtem izpostavljajo, da so dostop do nujne pomoči v Gazi ovirani, kljub zagotovilom Izraela o sprostitvi večjega števila tovornjakov, medtem ko mednarodni pritisk za povečanje dobav narašča, a nekateri strokovnjaki menijo, da so potrebni sankcije in povračilni ukrepi.

Iran je ponovno potrdil svojo pravico do obogatitve urana za mirne namene, s čimer je izrazil odločenost, da bo nadaljeval z dejavnostmi, ne glede na potekajoča pogajanja z evropskimi silami v Istanbulu. Nova pogajanja med Iranom, Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo so se nadaljevala, vendar je iranski zunanji minister poudaril neodgovarjajočo naravo evropskih pozivov k opustitvi obogatitve urana. Strokovnjaki so izrazili zaskrbljenost nad zmanjšanim evropskim vplivom na Iran in povečanim tveganjem za uvedbo novih sankcij, zlasti v luči zavrnitve iranskih predlogov za podaljšanje resolucije ZN o jedrskem sporazumu iz leta 2015.

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) v Haagu je obsodilo nekdanjega ministra in poveljnika milice iz Centralnoafriške republike zaradi več vojnih zločinov in zločinov zoper človečnost. Sodbe vključujejo dolge zaporne kazni za dejanja, kot so umori, mučenja in izgoni, ki so se zgodili v tej afriški državi.

Združeni narodi so objavili poročilo, ki potrjuje, da talibanske oblasti izvajajo kršitve človekovih pravic, vključno s mučenjem in samovoljnimi pridržanji, nad Afganistanci, ki so bili prisiljeni vrniti se v svojo domovino iz tretjih držav. Posebej izpostavljajo ranljivost deklet.

Nemška odbojkarska zveza je preverjala posledice spopadov med Tajsko in Kambodžo za bližnje svetovno prvenstvo v odbojki. Obstajala je skrb, da bi se konflikt lahko razširil na regijo, s potencialno vpletenostjo ZDA in Kitajske. Malezijski premier je ponudil posredovanje, medtem ko sta obe državi obtoženi uporabe močnih orožij, vključno z raketami. ZN so pozivali k zadržanosti.

Mednarodno sodišče za pomorstvo (ICJ) je v svetovalnem mnenju ponovno poudarilo, da države kršijo mednarodno pravo, če ne ukrepajo za zaščito planeta pred podnebnimi spremembami. Sodišče je potrdilo, da lahko države, ki so prizadete, zahtevajo povračilo škode od velikih onesnaževalcev, s čimer je zmanjšalo možnost nacionalne neaktivnosti glede podnebnih sprememb.

Mednarodno sodišče (ICJ) je sporočilo, da države, ki ne sprejmejo ukrepov za zaščito planeta pred podnebnimi spremembami, lahko kršijo mednarodno pravo. Predsednik sodišča Yuji Iwasawa je izjavil, da bi lahko neizvajanje ukrepov s strani države za zaščito podnebnega sistema predstavljalo mednarodno nedopustno dejanje. Sodišče hkrati odpira možnost, da imajo posebej ranljive države pravico do odškodnine za podnebne škode od držav, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti.

Afganistan se pripravlja na sprejem milijonov afganistanskih državljanov, ki so prisiljeni zapustiti sosednje države, kar predstavlja izjemno resno situacijo za državo, kjer 90 odstotkov prebivalstva živi v revščini in dve tretjini potrebuje nujno pomoč. Talibanom, ki vodijo državo, primanjkuje virov za sprejem povratnikov, od katerih mnogi nimajo korenin v Afganistanu. Medtem so ruski predstavniki razpravljali o sodelovanju z afganistansko talibansko vlado.

Noreški varnostnik, ki je delal na ameriškem veleposlaništvu v Oslu, je bil obtožen vohunjenja za Rusijo in Iran. Na srečanjih v Srbiji, Turčiji in na Norveškem je ambasadni varnostnik po navedbah obtožnice Iranu in Rusiji izročil tlorise, naslove in druge podatke.

Predsednica Evropske komisije je od Volodimirja Zelenskega zahtevala pojasnila, potem ko je ta podpisal zakon, ki slabi neodvisnost dveh osrednjih protikorupcijskih organov. Strokovnjaki so poudarili, da so zahodne države morda imele prevelika pričakovanja glede protikorupcijskih ukrepov v Ukrajini, kar je dodatno zapletlo situacijo okoli spornega zakona, za katerim stoji tudi sam Zelenski.

Več kot 80 odstotkov od več kot 10.000 prebivalcev Tuvaluja je zaprosilo za podnebni azil v Avstraliji, vendar je Avstralija omejila število podeljenih vizumov na 280 letno. Kljub temu so v samo nekaj tednih prejeli na tisoče vlog, kar kaže na veliko povpraševanje, saj otok zaradi podnebnih sprememb in dviga morske gladine grozi, da bo izginil.

Več kot 100 nevladnih organizacij je ponovno opozorilo na lakoto in blokado dostave pomoči v Gazi, ter pozvalo k takojšnjemu koncu vojne in blokade. Medtem ko nekatere stranke v Nemčiji, kot je SPD, pozivajo k ukrepom, druge, kot je Unija, izražajo zadržanost glede vprašanja Gaze, kar kaže na razlike v stališčih glede te humanitarne krize.

V Ukrajini so se nadaljevali protesti proti predsedniku Zelenskemu in njegovemu spornemu zakonu, ki omejuje neodvisnost protikorupcijskih organov. Kritiki so potezo označili za »darilo zgodovinskih razsežnosti ruski propagandi«, Zelenski pa je vztrajal, da so bile protikorupcijske agencije infiltrirane s strani Rusije. Medtem se je Rusija soočala z naraščajočo grožnjo množičnih stečajev podjetij, saj je gospodarstvo države trpelo zaradi posledic vojne v Ukrajini, kljub razcvetu ruske obrambne industrije.

Donald Trump je ponovno odredil umik ZDA iz Unesca, kar je drugič, da je to storil. To dejanje je del širšega dogajanja v svetu, vključno z notranjo politiko Ukrajine in vzponom japonske stranke 'Japanese First'.

Najnovejše poročanje razkriva, da je Melania Trump odigrala pomembno vlogo pri odločitvah svojega moža, nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa, glede dobav orožja Ukrajini in odnosov z Rusijo. Trump je to potrdil v televizijskem prenosu v živo, s čimer je razblinil dosedanje ugibanja o zasebnosti njunega odnosa. Medtem pa se je nekdanja voditeljica pogovorne oddaje Ellen DeGeneres, ki je po Trumpovi izvolitvi izrazila željo po zapustitvi ZDA, preselila v Združeno kraljestvo. Povečano zanimanje za emigracijo iz Amerike po Trumpovi zmagi, ko so iskanja »kako zapustiti Ameriko?« poskočila za več kot 1500 odstotkov, kaže na širše družbene odzive na politično dogajanje v ZDA.

Nizozemsko je presenetilo sojenje švedskemu državljanu, ki mu je luksemburško javno tožilstvo zahtevalo 12-letno zaporno kazen zaradi načrtovanja napada na Evrovizijo leta 2020. Luksemburške varnostne službe so pred petimi leti preprečile napad s strupom na tekmovanje za Pesem Evrovizije v Rotterdamu, kot poroča Parool.