APDEJT.si

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je predstavil načrt za priključitev Gaze, kar je sprožilo mednarodno pozornost. Istočasno je potekal tudi telefonski pogovor med Netanyahuem in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kjer sta razpravljala o aktualnih dogodkih, kar poudarja pomembno diplomatsko aktivnost med Izraelom in Rusijo.

Po poročanju strokovnjakov, ki jih podpira OZN, organizacije IPC, se na območju Gaze odvija najhujši možni scenarij lakote. IPC svari pred "razširjeno smrtjo", če se razmere ne izboljšajo. Dostop do hrane in drugih nujnih dobrin je upadel na izjemno nizke ravni.

Združeno kraljestvo je napovedalo, da bo morda septembra priznalo državo Palestino, če Izrael ne bo sprejel ključnih korakov za končanje kriznih razmer v Gazi, dosegel premirje in trajen mir. To izjavo je podal britanski premier Keir Starmer, ki je poudaril, da bo priznanje odvisno od ukrepov izraelske vlade.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je predlagal aneksijo delov Gaze, pri čemer je zatrdil, da ima podporo Donalda Trumpa, poroča Haaretz. Kljub temu, da Netanjahu zanika lakoto v Gazi, je pod pritiskom javnosti popustil in dovolil pretok humanitarne pomoči v enklavo, kar kaže na učinkovitost mednarodnega pritiska.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno potrdil, da je skrajšal rok ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu za dosego premirja v Ukrajini na 10 do 12 dni, sicer Rusiji grozijo finančni udarci in stroge sankcije. Trump je poudaril, da je razočaran nad pomanjkanjem napredka in da po ulicah ležijo trupla. Mediji poročajo, da Rusija to potezo razume kot korak bližje k vojni. V preteklosti je bil rok 50 dni, zdaj pa je predsednikova potrpežljivost s Kremljem glede končanja konflikta, največjega v Evropi po letu 1945, očitno pošla.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je poudaril, da se Gaza sooča z 'resnično lakoto' in pozval ZDA k ustanovitvi centrov za distribucijo hrane. Napovedal je tudi sodelovanje z evropskimi zavezniki pri vzpostavitvi teh centrov za pomoč lačnim palestinskim otrokom, saj je dejal, da so videti zelo lačni.

Francija je sklicala vrh ZN o rešitvi dveh držav za Izrael in Palestino, s čimer je poudarila, da ni alternative tej rešitvi za končanje konflikta v Gazi. Medtem ko se v regiji nadaljuje nasilje, so se pojavile tudi novice, da je Nizozemska prvič uvrstila Izrael na seznam držav, ki predstavljajo grožnjo, kar ga postavlja ob bok Iranu in Severni Koreji.

Turčijo so zajeli obsežni gozdni požari, ki kljub prizadevanjem gasilcev še niso pod nadzorom. Med poletjem je bilo zabeleženih že 1.500 požarov, ki so zahtevali več življenj. Gasilci se borijo z ognjenimi zublji po vsej državi, ki jih še poslabšujejo visoke temperature.

Tajska in Kambodža sta dosegli dogovor o začetku premirja, ki naj bi začelo veljati opolnoči po lokalnem času. Dogovor o "brezpogojnem" premirju je sledil večdnevnim smrtonosnim spopadom na meji med državama, kot je poročal malezijski premier.

Tajska in Kambodža sta se sporazumeli o takojšnjem in brezpogojnem premirju za zaustavitev mejnih spopadov. Premier Malezije je potrdil dogovor o miru med državama, ki je sledil napetim diplomatskim prizadevanjem in mednarodnemu pritisku za rešitev spora.

Pet Palestincev, ki so iskali pomoč, je bilo ubitih in več deset ranjenih v Rafi zaradi izraelskega streljanja. Poleg tega je bilo poudarjeno, da ni alternative rešitvi dveh držav za Izrael in Palestince.

V dveh ločenih napadih v obalnih območjih Ekvadorja, ki so zaznamovana s spopadi med narkomanskimi združbami, je umrlo najmanj 14 civilistov. Napadi so se zgodili v mestu El Empalme na jugozahodu države, kot poroča lokalna policija.

Ameriški predsednik Donald Trump postaja vse bolj nestrpen glede ruske vloge v vojni v Ukrajini, saj Rusija ni pripravljena končati konflikta. Po navedbah ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia Trump "izgubi potrpežljivost" s Putinom. V estonskem časniku Postimees pa med drugim poročajo, da je šesto predsedniško obdobje Vladimirja Putina najtežje za sedanji ruski režim, saj prizadevanja Kremlja za utrditev družbe okoli "posebne vojaške operacije" izgubljajo na veljavi zaradi težav pri doseganju ciljev v Ukrajini.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je kot "genialen taktik" opustil svoj model razvoja pomoči Gazi, kar predstavlja hud udarec za njegov prestiž. Pod močnim pritiskom ZDA in svetovne javnosti je bil prisiljen obiti skrajneže v lastni vladi in dovoliti mednarodno pomoč.

Združeni arabski emirati bodo zgradili vodovod za Gazo, kjer palestinski begunci trenutno črpajo vodo iz tovornjakov. Ta pobuda naj bi izboljšala dostop do čiste vode v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil podporo premirju med Tajsko in Kambodžo ter v pogajanja vključil tudi možnost uvedbe carin. Kljub nadaljevanju spopadov naj bi se prihodnji dan začela mirovna pogajanja.

Izraelske obrambene sile (IDF) so objavile, da so v delih Gaze, vključno z begunskim taboriščem Jenin, začele lokalno taktično ustavitev vojaških aktivnosti. Ta odločitev je bila sprejeta z namenom olajšanja dostave humanitarne pomoči.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil pripravljenost posredovati pri reševanju mejnega spora med Tajsko in Kambodžo. Napovedal je, da bo uporabil trgovinski vzvod ZDA za dosego miru med državama. Trump je navedel, da se je o zadevi že pogovarjal s kambodškim premierjem.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je izjavila, da Italija ne bo sledila francoski odločitvi o priznanju Palestine kot samostojne države v trenutnih razmerah. Meloni podpira neodvisno palestinsko državo, vendar meni, da je priznanje pred njenim dejanskim obstojem kontraproduktivno. Poudarila je, da Italija ne bo prednjačila v tem koraku. Premierka je svoje stališče pojasnila v intervjuju za časnik La Repubblica, kjer je dejala, da mora palestinska država najprej obstajati, preden jo Italija prizna.

Nizozemski parlament je od vlade zahteval pojasnila glede razmer v Gazi, saj se humanitarna situacija tam še naprej poslabšuje. Stranke želijo, da bi vlada okrepila pritisk na Izrael, zlasti glede prepuščanja zadostne humanitarne pomoči in možnih sankcij v primeru nespoštovanja. Odhajajoči premier Dick Schoof je potrdil upravičenost zaskrbljenosti in nemira v nizozemski družbi, pri čemer je poudaril, da je humanitarna situacija dosegla novo najnižjo točko in da bi moral izraelski premier Benjamin Netanyahu spremeniti svojo politiko. Netanyahu je medtem izjavil, da Hamas ovira dogovor o izpustitvi talcev, medtem ko so posredni pogovori v slepi ulici.