APDEJT.si

Izrael je v pogovorih z Južnim Sudanom o možnosti preselitve Palestincev tja, je poročala tiskovna agencija AP. Hkrati pa je izraelski zunanji minister Gideon Saar rešitev dveh držav – Izraela in Palestine – označil za 'samomorilsko'. To stališče nasprotuje mednarodnemu mnenju, ki podpira rešitev dveh držav za končanje konflikta v Gazi.

Danska se je odločila, da bo z vojaškim transportnim letalom Herkules dostavila nujno humanitarno pomoč prebivalcem Gaze. Pomoč bo spuščena iz zraka nad območje Gaze. Združeni narodi opozarjajo, da so tovrstni zračni dostopi pomoči neučinkoviti, nevarni in dragi.

Švedska socialdemokratska mladinska organizacija (SSU) je na svojem kongresu glasovala za prizadevanja, da bi Švedska zapustila Nato. SSU se ni strinjal s spremembo stališča Socialdemokratov glede vstopa v Nato in si bo prizadeval za izstop iz zavezništva.

Ruanda in Združene države Amerike so dosegle dogovor, po katerem bo afriška država sprejela do 250 migrantov, ki jih bodo deportirali iz ZDA. Ta poteza je podobna načrtu, ki ga je predlagala britanska konservativna stranka in kasneje opustila po posredovanju Kierra Starmerja.

V Združenem kraljestvu se soočajo s kritikami zaradi uporabe protiteroristične zakonodaje proti aktivistom in protestnikom, ki podpirajo Palestino. Roger Waters bi lahko bil obsojen na 14 let zapora zaradi podpore organizaciji Palestine Action. Prav tako so bile aretirane starejše osebe zaradi mirnih protestov proti izraelskemu genocidu. Kritiki opozarjajo, da britanska država zlorablja zakonodajo za zatiranje protesta in solidarnosti s Palestino.

Ob 80. obletnici atomskih bomb nad Hirošimo in Nagasakijem preživeli opozarjajo na povečane jedrske napetosti v svetu. Masako Wada, pomočnica generalnega sekretarja Nobelove nagrajenke organizacije, deli svojo izkušnjo in izraža zaskrbljenost zaradi ponavljajočih se temnih trenutkov človeštva. Josephine Askegård pa v svojem članku analizira, kako se je retorika okoli atomskih bomb spreminjala skozi čas.

Ob obali Jemna se je zgodila tragedija, v kateri je po poročanju Reutersa umrlo najmanj 54 migrantov. Varnostni viri so za AFP potrdili smrt najmanj 27 ljudi, medtem ko Reuters poroča o dvakrat večjem številu žrtev. Po navedbah varnostnih virov v provinci Abyan pogrešajo okoli 100 ljudi.

Socialdemokrati v Karlstadu so zaradi humanitarne krize v Gazi pozvali švedsko vlado k nujni pomoči in uvedbi sankcij proti Izraelu. Medtem pa na Nizozemskem poteka razprava o tem, ali dejanja Izraela v Gazi predstavljajo genocid. Različni mediji, kot so NOS, Trouw in AD, imajo različna stališča glede tega vprašanja, kar je razvidno iz posebne tematske oddaje 'Dit is de Dag', kjer so gostovali uredniki omenjenih medijev.

Po močnem potresu v Tihem oceanu so se po svetu sprožili preplah in svarila pred cunamiji, kar je povzročilo množične evakuacije, zlasti v Čilu, kjer so evakuirali več kot milijon ljudi. Dr. Laura Kong, direktorica Mednarodnega centra za informacije o cunamijih, je poudarila, da velika magnituda potresa ne pomeni nujno velikega vpliva cunamija, medtem ko so se mediji osredotočali na razlago nastanka cunamijev in preteklih dramatičnih dogodkov.

V Nemčiji se povečuje pritisk na kanclerja Merza, naj sprejme ostrejši stališče do Izraela glede Gaze, saj je izoliran med evropskimi voditelji zaradi zavračanja prekinitve raziskovalnih vezi EU z Izraelom. Medtem ko Nemčija stoji ob strani, Litva preko obrambnega ministrstva poudarja pomen dialoga z Izraelom na področju obrambe in varnosti. Švedska vlada je povabila Socialdemokrate k sodelovanju pri pritisku na Izrael, da bi prepričali več držav k zaostritvi tona. Na Nizozemskem izraelski veleposlanik Modi Ephraim kritizira sankcije, kar je sprožilo ostre odzive, ki jih označujejo za poskus utišanja kritik. Članek iz Nizozemske kritizira veleposlanikovo izjavo in jo označuje za poskus utišanja kritikov izraelske politike.

Več kot 46 ljudi je bilo ubitih v Gazi, od tega več kot 30 med čakanjem na humanitarno pomoč, poroča Hamasu nadzorovano ministrstvo za zdravje. Hkrati je v Izraelu bil aretiran proizraelski aktivist Yoseph Haddad, potem ko je med sporom z motoristom v Jafi uporabil pištolo. Škotski časopis The National pa je bil pohvaljen zaradi »neustrašnega poročanja« o, kot so zapisali, »genocidnem napadu Izraela na Palestino«.

Ameriška ultrakonservativna republikanska političarka Marjorie Taylor Greene je kot prva republikanka v kongresu javno obsodila dogajanje v Gazi kot genocid, kar kaže na naraščajoč razkol znotraj Republikanske stranke. Medtem se je gnev levice obrnil proti 'progresivni' demokratski kongresnici Alexandrii Ocasio-Cortez (AOC), ker je glasovala proti amandmaju, ki bi zmanjšal pomoč Izraelu, kar je utemeljila z besedami, da bi takšna poteza ostala brez učinka.

Francoski Rassemblement National (RN) je potrdil svojo brezpogojno podporo Izraelu in Benjaminu Netanjahuju, prevzemajoč njihove izjave. Češki predsednik Petr Pavel je po pogovorih z zunanjim ministrom Janom Lipavskýjem izjavil, da priznanje Palestine ne vidi kot produktivno, saj Gazo nadzira Hamas. Pavel je dodal, da so pogostejše konzultacije med politiki glede izraelsko-palestinskega konflikta potrebne, da se uskladijo mnenja med njim in vlado Petra Fiale.

Več humanitarnih organizacij in zdravnikov opozarja na kritične razmere v Gazi, kjer grozi množična smrt zaradi lakote. Zdravnik Tarek Loubani je na novinarski konferenci poudaril, da je vsak pacient, ki ga zdravi, podhranjen, in da lakota prizadeja vse prebivalce, tudi njega samega. Pomoč je nujna, da bi preprečili na tisoče smrti.

Nizozemska je Izrael prvič v zgodovini uvrstila na seznam držav, ki predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti, je sporočila Nacionalna koordinacija za varnost in boj proti terorizmu (NCTV). Medtem so se pojavila poročila, da Nemčija in več drugih držav članic EU zavira predlog za kaznovalne ukrepe proti Izraelu zaradi katastrofalnih humanitarnih razmer v Gazi. Trideset uglednih Izraelcev, vključno s filmskimi ustvarjalci, akademiki in nekdanjimi politiki, je podpisalo poziv k mednarodnim sankcijam proti Izraelu, opozarjajoč na lakoto v Gazi in morebitno prisilno preselitev Palestincev. Izraelske nevladne organizacije prvič govorijo o genocidu v Gazi in o javni kulturi zanikanja. Mediji poročajo tudi o sodelovanju Nemčije pri 'zračnem mostu' v Gazi, ki ga nevladne organizacije označujejo za 'kampanjo za izboljšanje podobe', in pozivajo vlado, naj pritisne na Izrael, da bi končal 'vojno lakote'. Poleg tega je izraelski ultranacionalistični Kanal 14 izzval polemike z zasmehovanjem matere žrtve lakote v Gazi.

Nemški politiki, predvsem iz SPD, kritizirajo nemške humanitarne letalske prevoze v Gazo in pozivajo k trši drži do Izraela, saj menijo, da bi bile učinkovitejše druge rešitve, vključno z večjim pritiskom na Izrael. Hkrati so trije vodilni predstavniki švedskih protestantskih skupnosti podali svoja stališča o izraelskem vojskovanju v Gazi, pri čemer izražajo sočutje do krščanskih bratov in sester v Gazi, ki se počutijo pozabljene, hkrati pa priznavajo težavnost podajanja objektivne sodbe.

Nizozemska in švedska poročila razkrivajo, da EU prvič po začetku vojne v Gazi razmišlja o sankcijah proti Izraelu zaradi humanitarnih razmer na območju Gaze. Predlagane sankcije bi lahko vključevale izključitev izraelskih startup podjetij iz raziskovalnih skladov. Kljub temu poročila iz Nizozemske kažejo na pomanjkanje zadostne podpore med državami članicami EU za uvedbo kaznovalnih ukrepov, medtem ko Nizozemska sama sprejema predvsem simbolične sankcije in se zanaša na EU za 'pomembne korake'. Švedska zunanja ministrica Maria Malmer Stenergard je izrazila pozitivno stališče do predlogov in pričakuje nadaljnje.

Nizozemska je napovedala strožji pristop do Izraela, vključno z lastnimi nacionalnimi ukrepi in podporo sankcijam na ravni EU, čeprav je vlada glede nekaterih ukrepov, kot so dobave hrane, še vedno razdeljena. Medtem je Evropska unija prvič začela razmišljati o sankcijah proti Izraelu, vključno z izključitvijo izraelskih start-up podjetij iz raziskovalnega sklada. Kljub temu se je Nemčija, skupaj z nekaterimi drugimi državami članicami EU, izkazala za zadržano glede sprejetja takšnih kazenskih ukrepov zaradi humanitarne krize v Gazi, kar kaže na pomanjkanje enotnosti znotraj EU glede sankcij proti Izraelu.

Dva medija se osredotočata na dogajanje v Gazi: eden poroča o nameri Izraela, da si priključi območje Gaze, ne le z glasovanjem v knesetu, temveč tudi na terenu. Drugi članek, iz švedskega medija Arbetaren, kritizira dostavo nujne humanitarne pomoči v Gazo iz zraka, saj naj bi šlo za 'humanitarno gledališče' in 'groteskno odvračalno akcijo', ki ne preprečuje lakote. Poudarjena je neučinkovitost takšne pomoči in opozorila, da ne dosega svojega namena.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je predstavil načrt za priključitev Gaze, kar je sprožilo mednarodno pozornost. Istočasno je potekal tudi telefonski pogovor med Netanyahuem in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kjer sta razpravljala o aktualnih dogodkih, kar poudarja pomembno diplomatsko aktivnost med Izraelom in Rusijo.