APDEJT.si

Argentina je 30. julija spremljala gibanje evra in dolarja blue. Časopis Clarín je poročal o uradnih in neuradnih tečajih nakupa in prodaje evra, medtem ko je La Voz del Interior sledil tečaju dolarja blue v Córdobi. Obe valuti sta bili pod drobnogledom zaradi vsakodnevnih nihanj.

Sreda, 30. julij, je prinesla podrobne objave tečajev dolarja v Mehiki, kjer so bili zabeleženi uradni tečaji, tečaji v bankah in vpliv ekonomskega konteksta. Dominikanska republika je preko Centralne banke (BCRD) objavila nakupni tečaj dolarja pri 60,72 RD$ in prodajnega pri 61,09 RD$. V Argentini so bile v živo spremljane in objavljene kotacije uradnega dolarja, MEP, CCL, Kripto in Blue dolarja, kot tudi uradnega in Blue evra. Prav tako so bile posodobljene uradne vrednosti dolarja po podatkih Centralne banke Venezuele (BCV).

Združene države Amerike in Kitajska so se dogovorile za pogajanja o podaljšanju premirja v trgovinski vojni, ki se je prvotno izteklo 12. avgusta. Diskusije so bile osredotočene na podaljšanje 90-dnevne pavze, dogovorjene maja v Ženevi. Končno besedo glede podaljšanja premirja bo imel ameriški predsednik Trump.

Ameriška sodnica Loretta Preska je v okviru tožbe zaradi nacionalizacije naftne družbe YPF leta 2012 ukazala, naj se pregledajo mobilni telefoni argentinskih politikov Luisa Caputa in Sergia Masse. Odločitev izhaja iz zahtev investicijskih skladov, ki so tožili Argentino, saj menijo, da država ni plačala ustrezne odškodnine ob prevzemu večinskega deleža YPF od španskega Repsola. Zahtevajo se podatki iz časov, ko sta bila Caputo in Massa visoka uradnika v vladi Cristine Fernández de Kirchner, kar bi lahko razjasnilo njuno vlogo pri nacionalizaciji podjetja.

Banke v Argentini in Kostariki so pripravile dražbe vozil z znatnimi popusti. V Argentini je Banco Ciudad ponudila avtomobile in tovornjake od 4.500.000 argentinskih pesov. Banco Nacional v Kostariki je prodajal avtomobile, vključno z znamkami MG, BYD in Ssang Yong, s popusti do 70 %, cene pa so se začele pri 1,4 milijona kostariških colonesov. Dražbe so zainteresiranim kupcem omogočile nakup vozil po ugodnih cenah.

Argentina je zabeležila znatne težave pri refinanciranju domačega dolga, saj ji ni uspelo v celoti obnoviti vseh zapadlih obveznosti. Ministrstvo za finance, ki ga vodi Luis Caputo, je moralo ponuditi visoke obrestne mere, v nekaterih primerih tudi do 65%, da bi privabilo vlagatelje. Kljub temu je bilo refinanciranih le 76% zapadlih pasivov, kar kaže na precejšen primanjkljaj. To je bil prvi večji preizkus finančnega ministrstva po nedavni "krizi obrestnih mer" in poudarja nadaljnje pritiske na javne finance države.

Nacionalna uprava za civilno letalstvo (ANAC) se je močno odzvala na obtožbe Rodolfa Aguiarja iz sindikata delavcev ATE glede novih kadrovskih imenovanj. ANAC je poudaril, da "ni več milijonskih plač in sindikalistov" ter zanikal trditve o pretiranih izplačilih in prisotnosti aktivistov.

V Argentini se je avgust začel z novimi podražitvami na različnih področjih, ki pomembno vplivajo na denarnice državljanov. Medtem ko se inflacija sicer upočasnjuje, so se zvišale cene prevoza, javnih storitev, zdravstvenih storitev, najemnin in goriv. To velja tudi za tiste najemne pogodbe, ki se prilagajajo avgusta 2025, saj bodo te prav tako doživele novo povišanje mesečnega zneska. Novi val podražitev bo nedvomno vplival na inflacijo in družinske proračune Argentincev.

V Argentini se avgust začenja z napovedjo novih podražitev v različnih sektorjih, kar bo dodatno obremenilo inflacijo in finančno stanje prebivalcev. Medtem je brazilska Caixa Econômica Federal zaključila razdelitev skoraj 13 milijard R$ dobička sklada FGTS delavcem, kar je bilo tradicionalno izvedeno v avgustu, vendar je bilo tokrat predčasno. Po drugi strani bi uvedba 50-odstotne carine na brazilski pomarančni sok na ameriškem trgu lahko povzročila letni udarec v višini do 4,3 milijarde R$ za brazilsko nacionalno proizvodno verigo.

Ameriška sodnica Loretta Preska je v torek odredila, da mora Argentina predati pogovore in elektronsko pošto Luisa Caputoja, sedanjega ministra za gospodarstvo, in Sergia Masseja, nekdanjega ministra, v okviru tožbe glede podržavljenja naftnega podjetja YPF. Odločitev sodnice Preska, ki je sprejela zahtevo tožnikov, je ključna za dokazovanje, da sta bila YPF in centralna banka »alter ego« Argentine. Država se zdaj sooča z obveznostjo plačila 16,1 milijarde ameriških dolarjev odškodnine.

V Latinski Ameriki se vrstijo obtožbe in opozorila sindikatov glede delovnih pogojev. V Urugvaju (ladiaria.com.uy) sindikat Conaprole zanika odgovornost za razlitje mleka in napoveduje tožbe zaradi obrekovanja. Hkrati mesna federacija v Urugvaju predlaga uvoz živine iz Argentine ali Brazilije za reševanje in izboljšanje mesne industrije ter se pogaja za podaljšanje zavarovanj za okoli 1000 delavcev. V Dominikanski republiki (diariolibre.com) delavci Coraasan opozarjajo na zlorabe in slabšanje delovnih pogojev pod novo upravo, medtem ko v San Cristobalu (lanacionweb.com) inšpektorat za delo ne deluje zaradi odsotnosti inšpektorja. V Argentini (lanacion.com.ar) sindikat ATE obtožuje vlado odpuščanja usposobljenega osebja iz agencije ANAC in nameščanja političnih aktivistov, kar vlada zanika.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump ostaja v središču pozornosti zaradi svojih trgovinskih politik in morebitne neudeležbe na vrhu G20 v Južni Afriki. Medtem ko ameriški sekretar za finance Scott Bessent zanika odobritev podaljšanja premirja s Kitajsko, je v Braziliji in Argentini prisotna razprava o odnosih s Trumpom in njegovo politično skupino. V ZDA se povečuje pritisk na Fed glede obrestnih mer, medtem ko je v Braziliji že prišlo do neposrednega vpliva ameriških carin, saj je izvoznik v Santa Catarini moral poslati 500 zaposlenih na kolektivne počitnice. Argentinski predsednik Milei je medtem padel na tretje mesto po priljubljenosti v Latinski Ameriki. Medtem so bili v javnost posredovani posnetki, ki domnevno razkrivajo, da je argentinski minister za pravosodje Mariano Cúneo Libarona ponujal svoje vplive nekdanjemu agentu Cie.

Finančna aplikacija Mercado Pago je v Argentini uvedla možnost nakupa ameriških dolarjev po uradnem tečaju, medtem ko je centralna banka zvišala obrestne mere, da bi omejila rast dolarja. Kljub 7-odstotnemu julijskemu dvigu dolarja inflacija ostaja pod 2 % zaradi zmanjšane porabe in povečanega uvoza. Centralna banka je zabeležila znatno povečanje rezerv, medtem ko so se nekatere vladne dolžniške obveznosti refinancirale le delno. V Venezueli so določili tečaj dolarja in evra, Kuba pa razmišlja o spremembah pri sprejemanju nakazil v tujih valutah. V Braziliji dolar ni imel enotne smeri pred odločitvijo ameriške centralne banke, v Peruju pa so spremljali dnevne kotacije dolarja.

Vse tečaje dolarja v Argentini so presegle 1300 pesov, pri čemer je maloprodajni tečaj dosegel 1310 pesov, veleprodajni pa je prvič presegel to mejo. Ta nova rast tečaja je sprožila vprašanja o razlogih zanjo, medtem ko so delnice in obveznice poslovale pozitivno. Mednarodni denarni sklad je izdal tudi novo poročilo o Argentini.

Brazilija je drugič izstopila iz zemljevida lakote Združenih narodov, kar je potrdila Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO). Ta dosežek odraža povprečje med letoma 2022 in 2024, ko je država padla pod prag 2,5 % prebivalstva, ki je ogroženo zaradi podhranjenosti. Kljub temu uspehu, ki ga je proslavil tudi predsednik Luiz Inácio Lula da Silva, pa po podatkih FAO še vedno 50,2 milijona Brazilcev (23,7 % prebivalstva) nima dostopa do zdrave prehrane. To kaže na potrebo po nadaljnjem napredovanju socialnih programov, kljub izboljšanju stanja na področju ekstremne lakote.

Mednarodni denarni sklad (MMF) je opozoril, da negotove svetovne gospodarske in politične razmere ovirajo rast, kar poudarja potrebo po stabilnejšem okolju. Sočasno se na Bahamih razpravlja o priporočilih MMF, ki vključujejo prenos nalog zbiranja podatkov o turizmu z ministrstva za turizem na centralno banko. To je sprožilo zmedo in pomisleke glede pristojnosti in učinkovitosti takšnega prehoda.

Zvezna sodnica je izdala začasno odredbo proti odloku predsednika Javierja Mileija (DNU 462/25), ki omejuje delovanje argentinskega Nacionalnega inštituta za industrijsko tehnologijo (INTI) in ogroža več kot tisoč delovnih mest. Odločitev sledi zahtevi sindikata ATE, ki je protestiral proti spremembam. Sodišče je spremembe v INTI ustavilo za šest mesecev.

Argentina se, kljub nekaterim 'šumom', premika proti stabilizaciji, meni ekonomist Ricardo Arriazu. Udeležencem Komiteja za investicije je preko Zooma pojasnil, da država beleži heterogeno rast in nadzor nad dolarjem, ključno pa bo utrditi zaupanje. Arriazu verjame, da bo vladi uspelo stabilizirati monetarno politiko, ne pričakuje pa razrešitve heterogenosti v rasti.

Nekdanji kmetijski minister Luis Miguel Etchevehere je kritiziral 'katastrofo', ki jo je povzročil kirchnerizem z dvigom javnih izdatkov, kar naj bi uničilo zasebno dejavnost v Argentini. Etchevehere je dejal, da je država v zadnjih 20 letih zbrala 200 milijard dolarjev od zadržkov, kar pa ni prineslo sprememb. Pablo Duggan pa je zanikal 'veliko napoved' predsednika Mileija o znižanju zadržkov in opozoril, da so ti na enaki ravni kot v času zadnje peronistične vlade pod Albertom Fernándezom.

Članka raziskujeta različne vidike življenja; eden se posveča nevarnostim ekstremnih stališč v ekonomiji, ki se je začela razvijati z delom Adama Smitha 'Raziskava o naravi in vzrokih bogastva narodov', medtem ko drugi obravnava prednosti in izzive prvega samostojnega bivanja, poudarjajoč pomen neodvisnosti in razvoja ključnih veščin.