APDEJT.si

Ekonomisti Carina Farah, Coria Lahoz in Montagú so kritično ocenili trenutno stanje argentinskega gospodarstva in napovedi Mednarodnega denarnega sklada (MMF). Carina Farah je opozorila, da visoke obrestne mere uničujejo realno ekonomijo in zavirajo okrevanje proizvodnega sektorja. Coria Lahoz je poudaril negotovost na trgu pred zapadlostjo 12 bilijonov pesov in vlogo bank v tem scenariju. Montagú je menil, da rast argentinskega gospodarstva, kot jo napoveduje MMF, ne odraža celotne slike, saj opozarja na neenakomerno rast med sektorji in tveganje za poglobljene socialne razlike.

Argentina se sooča z rekordnim primanjkljajem v turistični bilanci, saj so junija iz države odpotovali več kot dvakrat več Argentincev, kot je tujih turistov vstopilo v državo. Razlika v porabi med prebivalci in obiskovalci je ustvarila zgodovinski primanjkljaj v višini več kot 2,3 milijarde USD. Medtem so obiski tujih turistov v Argentini junija medletno padli za 21 % na 542.300 oseb, pri čemer so največji delež predstavljali turisti iz Brazilije (27,6 %), Urugvaja (20,3 %) in Čila (11,2 %).

Brazilija se je močno odzvala na napovedane 50-odstotne carine, ki jih je napovedal nekdanji ameriški predsednik Donald Trump na brazilske izdelke. Vlada Lule da Silve je zadevo predala Svetovni trgovinski organizaciji (STO), ob tem pa je brazilska obrambna industrija, kot je proizvajalec orožja Taurus, že ustvarila zaloge v ZDA za naslednjih 90 dni, da bi ublažila morebitne posledice. Minister za finance Fernando Haddad izraža upanje na pogajanja z ZDA, medtem ko senator Marcos Pontes kritizira brazilsko vlado in jo obtožuje nekompetentnosti pri reševanju situacije.

Dolar se je v torek, 29. julija, v Córdobi v Argentini prodajal po 1290 pesov, nakupna cena pa je znašala 1295 pesov. Ekonomist Christian Buteler je poudaril, da podjetja še vedno nimajo prostega dostopa do dolarjev, saj ne morejo kupovati dolarjev za varčevanje. Opozoril je tudi na razliko v tečaju med Mercado Pago in bankami, kjer je bila razlika do 20 pesov. Kljub napovedim se je dolar konec julija ponovno okrepil.

Gvatemala z zanimanjem spremlja dogovor o carinah med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo, ki določa 15-odstotno stopnjo za evropske izdelke in ničodstotno za ameriške, saj bi nekatere gvatemalske izvozne panoge lahko imele koristi. Dogovor naj bi bil uradno potrjen do 1. avgusta. Medtem je Evropska unija obtožila spletnega trgovca Temu, da prodaja "nezakonite izdelke".

Pablo Cortese je odstopil z mesta predsednika Senase (nacionalne službe za zdravje in kakovost agropredelovalne industrije) v Argentini, kar je sprožilo nemire znotraj vlade. Odstop naj bi bil posledica intenzivnega spora med laboratoriji glede cepiv proti slinavki in parkljevki, kar kaže na trenja v argentinski vladni strukturi.

Ekonomist Barros je ocenil, da je znižanje davkov na izvoz živil pozitivno tako za proizvajalce kot za prihodnje fiskalno ravnotežje. Politični analitik Andrés Malamud pa poudarja, da gre za dilemo med koristmi za proizvajalce in koristmi za potrošnike, o kateri bodo odločali volivci.

Pablo Toviggino, blagajnik Argentinske nogometne zveze (AFA), je ostro napadel ministra za deregulacijo in državno preobrazbo, Federica Sturzeneggerja, z izrazom 'volk z gumijastimi zobmi'. Toviggino je Sturzeneggerja obtožil neuspeha po objavi, ki je podpirala spremembe prispevkov za pokojninsinsko zavarovanje klubov, kar je povzročilo zvišanje dajatve. Kritiziral ga je z besedami 'pravkar si propadel'.

Zaupanje v vlado Javierja Mileija v Argentini se je julija sicer povečalo za 4,9 %, vendar kljub temu ostaja pod povprečjem mandata prejšnjega predsednika Macrija. Poročilo Univerze Di Tella je pokazalo, da se je indeks zaupanja v vlado povzpel na 2,45 točke. Kljub splošni izboljšavi indeksa pa je ocena splošnega upravljanja vlade padla, stabilnost pa ostaja na nizki ravni. Strokovnjaki poudarjajo, da je treba spremljati dolgoročne trende in ne le trenutne 'fotografije' stanja, saj rast ne pomeni vedno tudi izboljšanja.

Avtomobilski proizvajalec Ford je napovedal dodatno naložbo v višini 40 milijonov ameriških dolarjev v Argentini, s čimer bo skupna vložena sredstva med letoma 2020 in danes dosegla 700 milijonov ameriških dolarjev. Cilj naložbe je povečanje proizvodnih zmogljivosti pickupa Ranger v tovarni Pacheco, kjer naj bi dosegli nov rekord v proizvodnji. Pričetek povečane proizvodnje ni bil natančno določen, vendar bo ta naložba prispevala k modernizaciji in učinkovitosti proizvodnih procesov.

Argentinski predsednik Javier Milei je v svoji izjavi za javnost za leto 2024 sporočil premoženje v višini 206 milijonov pesov, kar predstavlja 60-odstotno povečanje. Dokument razkriva podrobnosti o njegovih nepremičninah, avtomobilih in dolarskih naložbah. Povečanje premoženja je zabeležila tudi njegova sestra Karina Milei.

V Argentini je uradni dolar prvič presegel 1300 ARS, kar predstavlja 7,41-odstotno rast od začetka julija, medtem ko vlada išče rešitve za zajezitev rasti. Predsednik Javier Milei je komentiral nihanje dolarja in za 'valutni tek' okrivil dve banki. V Venezueli je uradni dolar BCV v manj kot 30 dneh zrasel za več kot 12 %. Medtem je Mercado Pago v obeh državah omogočil nakup uradnega dolarja prek svoje aplikacije, kar uporabnikom omogoča tudi generiranje donosov. V Peruju je bil določen tečaj dolarja za 29. julij.

Nedavno dosežen carinski dogovor med ZDA in Evropsko unijo, ki določa 15-odstotno obdavčitev evropskih izdelkov namesto groženj z 30-odstotnimi carinami, je sprožil širok spekter odzivov. Medtem ko ga nekateri vidijo kot izogib morebitni trgovinski vojni in pozitiven korak, ki so ga evropske borze pozdravile z rastjo, drugi, zlasti v Evropi, ga kritizirajo kot podreditev ZDA in "klofuto Evropi". Analitiki opozarjajo, da gre za neuravnotežen dogovor, ki favorizira Washington z vsiljevanjem nakupa orožja, energije in investicij v ZDA, hkrati pa svarijo pred možnim povečanjem stroškov življenja za ameriške državljane. Dogovor, čeprav začasen, naj bi pomembno spremenil globalno geopolitično ravnovesje.

Ameriški predsednik Donald Trump je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu postavil nov 10- do 12-dnevni rok za končanje vojne v Ukrajini in zagrozil z novimi sankcijami. Rusija je na ta ultimatum odgovorila z bombardiranjem v Ukrajini, ki je po navedbah ukrajinskih oblasti povzročilo več kot 20 mrtvih v regijah Zaporožje in Dnipropetrovsk.

Guverner Córdobe, Martín Llaryora, je napovedal povišanje pokojnin v provinci. Minimalna pokojnina se bo zvišala na 700.000 pesov, poleg tega pa bo izplačan bimensualni bonus v višini 100.000 pesov za tiste, ki prejemajo do 1.300.000 pesov. Skupno povišanje naj bi znašalo 84 odstotkov.

Javier Milei, predsednik Argentine, in njegova sestra Karina sta predložila izjavi o premoženju Uradu za boj proti korupciji. Javier Milei je prijavil premoženje v vrednosti 206 milijonov argentinskih pesov, ki se je povečalo, vendar ostaja večinoma v dolarjih, z le eno nepremičnino v njegovi lasti. Njegova sestra Karina je prijavila 11 milijonov pesov premoženja.

Argentinska vlada pod vodstvom predsednika Javierja Mileija načrtuje prodajo državnih podjetij, kot je AySA, da bi zbrala prepotrebne dolarje. Čeprav se pričakovani zneski bistveno razlikujejo od tistih, zbranih v devetdesetih letih, se je Impsa že prodala za 27 milijonov dolarjev. Ekonomist Federico Vaccarezza poudarja, da so dolarji ključni za krepitev finančnega položaja države, saj Argentina čaka na zapadlost dolgov v višini 9 milijard dolarjev. Medtem je predsednik Milei razkril svoje premoženje v višini 200 milijonov pesov, vključno z 20.000 ameriškimi dolarji v gotovini in 65.542 dolarji na bančnih računih v državi. Njegova sestra Karina Milei pa ima stanovanje in prihranke v pesih, brez depozitov v dolarjih.

Kirchneristični senatorji so ostro kritizirali nedavno napoved predsednika Mileija o znižanju izvoznih dajatev, češ da "za najbolj potrebne ni denarja, za najbolj bogate pa je". Očitali so predsedniku, da želi ponovno ustvariti zavezništvo s sektorji z veliko gospodarsko močjo.

Povišanje prispevkov za pokojninsko zavarovanje nogometnih klubov s 7,5 % na 13,06 % je potrdilo Ministrstvo za človeški kapital, ki je zvišalo alikvotno stopnjo zadrževanja in percepcije. To je bil nov krog v sporu med vlado in AFA.

Nobelov nagrajenec za ekonomijo Joseph Stiglitz je Argentini ponovno napovedal bližajočo se gospodarsko krizo, pri čemer je kritiziral tako pretekle kot sedanje vlade, posebej pa izpostavil sporazum z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) pod vodstvom Javierja Mileija. Očital je zadolževanje pri IMF in ga primerjal s prakso administracije Mauricija Macría. Odziv argentinske vlade ni izostal; eden od vodilnih ekonomistov, povezanih z ministrom za finance Luisom Caputojem, je Stiglitzove ocene označil za "nevarne" in "katastrofalne", češ da ga "nihče v makroekonomskem svetu ne jemlje resno".