APDEJT.si

Kambodža je sprejela predlog Malezije o prekinitvi ognja, medtem ko se spopadi na meji s Tajsko nadaljujejo že tretji dan zapored. Novi konflikti so izbruhnili tudi v obalni pokrajini Trat. Obe strani si izmenjujeta obtožbe o novih napadih, pri čemer je bilo doslej potrjenih najmanj 33 smrtnih žrtev in več kot 168.000 razseljenih oseb. Glavna spori med državama ostajajo vprašanja razmejitve in lastništvo zgodovinskih templjev.

Izraelska policija je aretirala 70-letno aktivistko iz Tel Aviva, ki naj bi načrtovala atentat na premierja Benjamina Netanyahua. Osumljena naj bi iskala informacije o premierjevi varnosti in poskušala pridobiti orožje. Primer je bil predan državnemu tožilstvu.

Evropske ceste postaju poprište sve sofisticiranijih krađa, naročito tokom ljetnih mjeseci kada milioni turista putuju. Kriminalci koriste razne strategije, a jedna od novijih je prevara s novčanicom od 50 evra koja se ostavlja ispod brisača automobila. Upozorenje vozačima je da ne diraju novčanicu i da nastave vožnju, jer je cilj prevaranata izvući vozače iz vozila i opljačkati ih. Posebno su ugrožena odmorišta i parkinzi u turističkim središtima.

Izraelska vojska je izvedla napad na poslopje Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v Gazi, kar je privedlo do evakuacije in pridržanja osebja. Ta incident se je zgodil medtem, ko se izraelska vojska osredotoča na operacije v osrednji Gazi, z namenom iskanja talcev, ki naj bi jih zadrževal Hamas. Prav tako so izraelske obrambne sile (IDF) izdale ukaz za evakuacijo dela taborišča Deir el Balah, ki mu je v 24 urah sledil val zračnih napadov, saj je to območje označeno kot zadnje zatočišče Hamasa v Gazi.

Skupina vojaških častnikov je prevzela nadzor nad Gvinejo Bissau in aretirala predsednika Umara Sissocoja Embalója. Vojaški udar se je zgodil kmalu po streljanju v glavnem mestu in sočasno z zaustavitvijo volilnega procesa.

Ministrstvo za notranje zadeve (MUP) Republike Srbske je obvestilo prebivalce, da bo ponoči izvedlo taktično vajo na območju banjaluških naselij Zalužani, Kuljani in Barlovci. Sporočili so, da ni razloga za vznemirjenost.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je podprl izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi morale države članice Nata sestreljevati ruska letala, ki vstopijo v njihov zračni prostor, če je to potrebno. Ruski ambasador v Franciji, Aleksej Meškov, je ponovil, da bi sestrelitev ruskega letala pomenila vojno. V zadnjih dveh tednih so se povečali vdori v Natov zračni prostor, vključno z napadalnimi droni v Poljski, MiG-39 v Estoniji in nadzornimi droni v Kopenhagnu in Oslu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je predlagal Rusiji nov krog mirovnih pogajanj za prihodnji teden, s ciljem pospešitve ritma in doseganja prekinitve ognja. Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da je misel o porazu Rusije v ukrajinskem konfliktu »brezumna fantazija«, pri čemer je opozoril, da Ukrajina nima prednosti ne v človeštvu ne v oborožitvi. Ukrajinske obveščevalne službe so prestregle rusko radijsko komunikacijo, kjer naj bi ruski poveljnik ukazal usmrtitev ranjenega vojaka. Predsednik Vrhovne rade je sporočil, da so volitve v Ukrajini možne šele po koncu vojne, a so priprave že v teku.

London je pozval zaveznike Ukrajine k 50-dnevni kampanji intenzivnega oboroževanja, da bi okrepili vojaško podporo Kijevu in spodbudili Moskvo k pogajanjem o prekinitvi ognja. Ta kampanja sledi ultimatu ameriškega predsednika Donalda Trumpa ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, ki mu je dal 50 dni časa za konec vojne v Ukrajini, sicer mu je zagrozil z ostrimi sankcijami in napovedal obsežno oboroževanje.

V Bangladešu je vojaško letalo strmoglavilo na šolo, pri čemer je umrlo 27 ljudi, vključno s pilotom. Vojska je sporočila, da je vzrok nesreče mehanska okvara in da je bil ustanovljen odbor za preiskavo incidenta. Podobni viri potrjujejo, da je tehnična okvara povzročila nesrečo, ki je močno povečala število žrtev.

Združene države Amerike so prvič po 15 letih vrnile jedrsko orožje v Združeno kraljestvo. Ameriško jedrsko orožje naj bi bilo ponovno nameščeno v bazi RAF Lakenheath. Gre za taktične bombe B61-12, kar pomeni pomembno spremembo v politiki Nata in odziv na napetosti z Rusijo. Vrnitev bomb nakazuje potencialni preobrat v jedrski strategiji Nata, še posebej v kontekstu poslabšanih odnosov z Rusijo.

Predsednik Črne Gore, Jakov Milatović, je sklical nujno sejo Sveta za obrambo in varnost zaradi stopnjevanja nasilja na ulicah in spopadov med kriminalnimi klani. Srečanje bo potekalo v najkrajšem zakonsko predvidenem roku. Milatović od pristojnih institucij zahteva podroben vpogled v trenutno stanje ter jasne, odločne in takoj izvedljive ukrepe za ohranitev in zaščito javne varnosti. Poleg članov Sveta, predsednika parlamenta in predsednika vlade, bodo povabljeni tudi predstavniki vladnih resorjev za varnost ter vodje ključnih varnostnih institucij, kot sta policija in Agencija za nacionalno varnost. Nekdanji premier Dritan Abazović je medtem izjavil, da je varnost državljanov na najnižji ravni in da država tone v krizo, pri čemer je opozoril na ponovno povečanje kriminalnih umorov po letu 2023.

Ministrstvo za obrambo in oborožene sile Bosne in Hercegovine so v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve, Ministrstvom za komunikacije in promet ter Mednarodnim letališčem Sarajevo uspešno izvedli opazovalni let nad BiH. Let, ki je potekal v skladu z Ugovorom »Otvoreno nebo«, so izvedle oborožene sile Republike Francije, Zvezne republike Nemčije, Republike Hrvaške in Republike Madžarske. Namen opazovalnega leta je bil potrditev skladnosti z določili omenjene pogodbe, ki omogoča medsebojno opazovanje zračnega prostora držav podpisnic z namenom povečanja transparentnosti in zaupanja.

V zadnjem času se po evropskih cestah in parkiriščih širi nova prefinjena metoda kraje, ki cilja na turiste. Storilci pod brisalce avtomobilov namerno pustijo bankovce, najpogosteje v vrednosti 50 evrov. Namen prevare je, da vozniki ustavijo vozilo in poskušajo vzeti denar, medtem pa so izpostavljeni tatvini. Opozorilo poudarja, da se takšnim situacijam izognemo z ignoriranjem bankovca in nadaljevanjem vožnje, saj gre za vnaprej pripravljeno past, ki je bila zabeležena predvsem v Italiji in Franciji.

ZDA in Nemčija sta se dogovorili, da bosta Ukrajini poslali pet sistemov protiraketne obrambe Patriot. Ti sistemi so znani po svoji sposobnosti odkrivanja in prestrezanja širokega nabora zračnih ciljev, še posebej naprednih balističnih izstrelkov, in veljajo za ene najboljših na svetu. Pošiljka je pomembna krepitev ukrajinske obrambe.

V Podgorici so se zgodili umori, kar je sprožilo zaskrbljenost in odziv predsednika Crne gore, Jakova Milatovića. Ocenil je, da je varnostna situacija resna, saj se je nasilje na ulicah okrepilo, prišlo pa je tudi do spopadov med kriminalnimi klani. Milatović je zato sklical nujno sejo Sveta za varnost in obrambo. V Crni gori deluje 11 kriminalnih skupin, dve največji pa imata več kot 300 članov.

Najmanj 19 ljudi je umrlo, več kot sto pa jih je bilo poškodovanih, ko je vojaško trenažno letalo bangladeških letalskih sil strmoglavilo na šolski kompleks v Daki, glavnem mestu Bangladeša. Incident se je zgodil v šoli in kolidžu Milestone v severnem predmestju Uttara, pri čemer so posnetki s kraja nesreče prikazovali velik požar in gost dim. Med poškodovanimi, ki so bili premeščeni v bolnišnico z opeklinami, so bili tudi otroci in odrasli.

Iran namerava nadaljevati svoj program bogatenja urana, je potrdil iranski zunanji minister Abas Aragči v intervjuju za ameriško televizijo Fox News. Dejal je, da se ne morejo odpovedati bogatenju, saj je to dosežek njihovih znanstvenikov. To izjavo je podal po 12 dneh konflikta, med katerim so ZDA uporabile najmočnejše konvencionalno orožje na ključni iranski jedrski lokaciji, kljub temu pa je zdaj v veljavi premirje.

Vrhovni poveljnik Nata v Evropi, general Aleksus Grinkevič, je opozoril, da je vojni spopad z Rusijo in Kitajsko bližje, kot se je domnevalo, in da bi lahko državi napadli hkrati. Po njegovih besedah imata ZDA in EU le še leto in pol časa za priprave, oziroma do leta 2027. Predhodne ocene so sicer predvidevale, da naj bi bile članice Nata na morebiten konflikt pripravljene šele leta 2029.

Ameriški general je opozoril, da se mora NATO pripraviti na sočasne konflikte z Rusijo in Kitajsko. Poudaril je potrebo po vsej razpoložljivi opremi, orožju in strelivu za zmago. General Alexus Grynkewich, poveljnik Ameriške komande za Evropo (EUCOM), je poudaril realno nevarnost vstopa NATA v sočasen spopad z obema velesilama.