APDEJT.si

Indijski premier Narendra Modi je pozval državo k večji samozadostnosti, proizvodnji vsega, od gnojil do reaktivnih motorjev in EV baterij, ter obljubil zaščito kmetov v luči trgovinskega spora z Washingtonom. Modi želi, da bi Indija postala globalno proizvodno središče in zmanjšala odvisnost od uvoza, posebej zaradi napetosti s tarifami, ki jih uvaja ZDA.

Kitajski predsednik Xi Jinping se je po telefonu pogovarjal z brazilskim predsednikom Lulo da Silvo o dvostranskih odnosih in vlogi skupine BRICS. Voditelja sta se pogovarjala eno uro.

Predsednik Donald Trump je še enkrat podaljšal premirje v trgovinski vojni s Kitajsko za dodatnih 90 dni, s čimer je preložil zaostrovanje odnosov med največjima svetovnima gospodarstvima. Trumpove carine pa so obremenile odnose med ZDA in Indijo, vendar strokovnjaki menijo, da bodo ti odnosi dolgoročno vzdržali.

V Braziliji so se zbrali podporniki nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na protestih, kjer so izražali hvaležnost ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu za pritisk v zvezi s sodnim pregonom Bolsonara. Protestniki so vihteli ameriške zastave in transparente z napisom "SOS Trump". Predsednik Lula da Silva je dejal, da si Brazilija zasluži obravnavo s ponosom in suverenostjo ter da namerava ponovno pretresti 50-odstotno tarifo, ki jo je uvedel Trump, pri tem pa poudarja močne vezi Brazilije z drugimi državami, ki bi omogočile zmanjšano odvisnost od ZDA.

Po odpustitvi Erike McEntarfer, vodje Urada za statistiko dela, zaradi slabih podatkov o zaposlenosti in kritiziranju predsednika Federal Reserve Powella, je Trump napovedal imenovanje novih ključnih ljudi na ti dve poziciji.

ZN je sporočil, da so uporniki M23 v vzhodnem Kongu pobili 169 ljudi, večinoma kmetov, v Rutshuruju. Aktivist je za Reuters povedal, da so žrtve večinoma kongoški hutijski kmetje.

Kanada je napovedala, da bo septembra na zasedanju Združenih narodov priznala državo Palestino, kar je povzročilo pritisk na Izrael. Premier Mark Carney je dejal, da je ta poteza potrebna za ohranitev miru. Odločitev je sprožila nasprotovanje Izraela, ameriški predsednik Donald Trump pa je zagrozil s trgovinskimi ovirami državi, ki bi priznala Palestino. Združeno kraljestvo in Francija naj bi podpirali kanadsko pobudo.

Bela hiša je potrdila uvedbo 25-odstotnih carin na indijski uvoz, ki stopijo v veljavo 1. avgusta. Te carine so bile uvedene zaradi indijskih nakupov energije in orožja od Rusije. Čaka se tudi, kako se bo Indija odzvala na te ukrepe in napovedane »kazni«.

Izraelska vojska je sporočila, da je začasno ustavila vojaške aktivnosti na nekaterih območjih Gaze, da bi omogočila dotok mednarodne pomoči. Kljub temu poročila medijev in podcasta "The Take" izpostavljajo nadaljevanje izraelskih napadov in naraščajočo lakoto v Gazi, kjer je zaradi stradanja umrlo več kot 130 ljudi. Hamas je poteze Izraela označil kot poskus zgolj za mednarodno javnost, s čimer naj bi prikrivali nadaljevanje ofenzive, in dvomi o smiselnosti mirovnih pogajanj, dokler ljudje v Gazi stradajo. Izrael je sicer napovedal gradnjo cevovoda za sladko vodo, ki naj bi dosegel okoli 600.000 ljudi.

Primer Jeffreyja Epsteina ustvarja razdor med privrženci Donalda Trumpa, saj se nekateri zavzemajo za objavo dokumentov, medtem ko drugi oklevajo. Medtem ko se vlada Donalda Trumpa sooča z odločitvijo o objavi ali zadržanju dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom, so se pojavile polarizirane razprave med njegovimi podporniki na spletnih forumih, ki temeljijo na teorijah zarote. Medtem ko predsednik Trump običajno uspešno preusmerja pozornost, se zdi, da metode odvracanja v primeru Epstein niso več tako učinkovite.

Spopadi na tajsko-kambodžanski meji so dosegli že tretji dan. Kambodžanska vlada poroča o 13 smrtnih žrtvah in več kot 70 ranjenih državljanov med spopadi s Tajsko. Obe strani trdita, da sta delovali v samoobrambi in pozivata k ustavitvi ognja ter začetku pogajanj. Malezija je pozvala k premirju v konfliktu, ki se je razširil na nova območja.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je ponovil, da je Hamas glavno ovira za premirje v Gazi in je dejal, da skupaj z ZDA ocenjuje "druge možnosti". Tako Netanyahu kot ameriški predsednik Donald Trump naj bi včeraj opustila pogajanja o premirju v Gazi s Hamasom, saj naj bi postalo jasno, da palestinski militanti ne želijo dogovora.

V Santiagu de Cuba je bila svečano odprta podružnica Inštituta Finlay za cepiva, dogodek je bil posvečen 26. juliju, dnevu nacionalne odpornosti. Istočasno so v Ciego de Ávila slavnostno odprli nove centre, katerih rezultate si je ogledal tudi predsednik Kube. V luči teh dogodkov so se oglasili tudi pozivi k odpravi blokade ZDA proti Kubi, s poudarkom na pomenu 26. julija 1953 za Kubo, Karibe in svet.

Evropska komisarka Ursula von der Leyen je po napetih pogovorih v Pekingu izjavila, da so trgovinski odnosi med EU in Kitajsko dosegli "jasno prekretnico". Summit s kitajskimi voditelji je bil zaznamovan s skrbmi glede trgovine in vojne v Ukrajini. Kitajska je pozvala k večji trgovinski odprtosti, medtem ko je EU opozorila na to ključno točko. Srečanje med predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom, predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in kitajskim predsednikom Xi Jinpingom je potekalo ob 50. obletnici diplomatskih odnosov med Pekingom in Brusljem.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je včeraj napovedal namero Francije, da bo septembra na Generalni skupščini Združenih narodov priznala palestinsko državo, v upanju na vzpostavitev miru v regiji. Ta poteza je izzvala ostre kritike s strani Izraela in Združenih držav Amerike. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da Washington "ostro zavrača" francoski načrt.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in njegova žena Brigitte sta vložila tožbo zaradi obrekovanja proti ameriški desničarski podkasterki Candace Owens. Owens je trdila, da je bila prva dama Francije ob rojstvu moškega spola. Tožba je bila vložena v ZDA, kar poudarja mednarodni doseg tovrstnih obtožb.

Vlada Donalda Trumpa je napovedala, da bodo Združene države Amerike 31. decembra 2026 izstopile iz Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco). Ta odločitev ni presenetljiva, saj se zdi, da je del širšega niza podobnih odločitev republikancev. Odločitev Trumpa, da ZDA ponovno izstopijo iz Unesca, je bila sprejeta zaradi prepričanja, da je organizacija "prebujena" in "razdiralna".