APDEJT.si

Nicolas Sarkozy je začel prestajati zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi nezakonitega financiranja kampanje. Pred tem je zapustil svoje stanovanje v Parizu in se odpravil v zapor. Njegov odvetnik je razkril, da bo imel eno uro sprehoda na dan, ne bo imel stikov z drugimi zaporniki in bo imel tri obiske na teden. Pred zaporom so ga pozdravili podporniki.

Francosko zunanje ministrstvo je obsodilo »arbitrarne« obsodbe Cécile Kohler in Jacquesa Parisa, ki sta v Iranu zaprta od leta 2022 in obtožena vohunjenja v korist Izraela. Njuno izpustitev so nedavno omenjali tako francoski kot iranski predstavniki. Družina izraža zaskrbljenost za njuno preživetje.

Odvetniki Alberta Stasija, ki je bil obsojen na 16 let zapora zaradi umora Chiara Poggi v Garlasku, so predstavili novo strokovno mnenje glede prstnega odtisa številka 33. Ta odtis, ki ga tožilstvo pripisuje Andreu Sempiju, je bil najden na stopnišču hiše Chiara Poggi. Mnenje odvetnikov Stasija trdi, da je bil odtis na steni puščen z roko, ki je bila "prepojena s krvjo in znojem" ter da je "intenziven dlančni stik, ki ni združljiv z normalnim spustom po stopnicah". Tožilstvo sicer vztraja pri svoji tezi, da je odtis Stasijev.

Francoska policija je aretirala dva moška, osumljena sodelovanja v ropu osmih draguljev francoske krone, ki se je zgodil 18. oktobra v Louvru. Eden od osumljencev je bil aretiran, ko je poskušal zapustiti državo.

Argentinskega predsednika Javierja Mileija so med kampanjo v provinci Buenos Aires obmetavali s kamenjem. Protestniki so izražali nezadovoljstvo zaradi domnevne korupcije, v katero naj bi bila vpletena predsednikova sestra Karina Milei. Milei ni bil poškodovan, vendar je bila v spopadih med protestniki in podporniki ranjena ena oseba. Incident se je zgodil v času, ko se stopnjujejo politične napetosti zaradi očitkov o korupciji in bližajočih se vmesnih volitev.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je vstopil v zapor La Santé v Parizu, da bi odslužil petletno zaporno kazen zaradi obsodbe v primeru nezakonitega financiranja njegove predsedniške kampanje leta 2007 s strani Moamerja Gadafija. Sarkozy trdi, da je nedolžen in verjame v zmago resnice. Poleg tega se poročajo o škandalu, ki vključuje poslanca LFI (La France Insoumise), kar je sprožilo razpravo o državni kabali.

V Evropi se pojavljajo nacionalne iniciative na področju digitalne valute, kar ovira enotnost na ravni Evropske unije. Hkrati je Nemčija zavrnila predlog regulacije spletnih klepetalnic, ki bi naj preprečevala spolne zlorabe otrok, zaradi pomislekov glede zasebnosti in cenzure.

Analiza DNK, opravljena na ustnem brisu Chiara Poggi, je izključila nedavno kontaminacijo s strani oseb, ki so ravnale z dokazi med nedavnim preiskovalnim incidentom. Potrjena je prisotnost sledi 'Neznanega 3', pri čemer najbolj verjetna hipoteza ostaja kontaminacija med avtopsijo trupla leta 2007. To pomeni, da DNK 'Neznanega 3', ki je bil najden na ustih žrtve, ni rezultat manipulacije med nedavnimi analizami, ampak najverjetneje izvira iz časa obdukcije.

Skoraj leto dni po tragični smrti britanskega magnata Mikea Lyncha v brodolomu njegove jahte Bayesian ob obali Sicilije se pojavljajo novi zapleti glede njegove zapuščine. Londonsko sodišče je razglasilo stečaj njegovega premoženja, pri čemer se vdova sooča z zahtevo po plačilu 700 milijonov dolarjev. HP je od Magnata zahteval 5 milijard dolarjev odškodnine, a so bile zdaj te zahteve znižane. Lynch je bil namreč v preteklosti tožen zaradi prodaje podjetja Autonomy ameriškemu podjetju HP.

Pritožbeno sodišče v Nîmesu je Husamettinu Doganu, edinemu od obsojenih za posilstvo Gisèle Pelicot, ki se je pritožil, zvišalo zaporno kazen na deset let, kar je eno leto več kot v prvi instanci. S tem se zaključuje sodni postopek v primeru posilstev v Mazanu.

Husamettin Dogan, edini, ki se je pritožil na prvostopenjsko sodbo devetih let zapora zaradi posilstva Gisèle Pelicot, je bil na ponovljenem sojenju obsojen na strožjo kazen. Po poročanju francoskih medijev je Dogan pričakoval znižanje kazni, a mu je sodišče v Nîmesu prisodilo deset let zapora zaradi hudega posilstva. Dogan se je s kaznijo sprijaznil in se ne bo pritožil na kasacijsko sodišče, s čimer se ta pet let trajajoča saga o skupinskem posilstvu končuje.

V primeru umora Chiare Poggi v Garlasku so se pojavile nove informacije. Poleg listka, ki ga je napisal Giuseppe Sempio, naj bi obstajal še en listek. Finančna straža iz Brescie je zahtevala vpogled v bančne račune sester Cappa v okviru preiskave korupcije, ki vključuje nekdanjega tožilca Maria Vendittija. Preiskava je zajela tudi sodnika Lambertuccija.

V Italiji je prišlo do političnih napetosti. Medtem ko je Bersani kritiziral Melonijevo vlado in jo označil za 'kal avtoritarizma', je Musumeci izrazil kritike na račun tožilcev in novinarjev, kar je sprožilo odziv sindikata tožilcev, ki je poudaril, da bi morali vladni predstavniki paziti na svoje besede in ne spodbujati nezaupanja v pravosodni sistem.

Članki poročajo o zavračanju zahteve zvezne vlade po dostopu do osebnih podatkov prebivalcev s strani uradnikov v Kansasu. Poročajo tudi o preiskavah in racijah Trumpa nad političnimi nasprotniki. Republikanski politik je bil ujet na mikrofonu, ko je dejal, da je Donald Trump vključen v dosjeje Jeffreyja Epsteina. Poleg tega je Trump izbral kandidata za pomoč pri vodenju FBI-ja, ki je v preteklosti preganjal vplivne demokrate.

Italijansko pravosodje je potrdilo obsodbe v primeru Emanuela Scierija, padalca, ki je umrl leta 1999 v Pisi: Alessandru Panelli je bila potrjena kazen 22 let, Luigiju Zabari pa 9 let in 9 mesecev zapora zaradi sodelovanja pri umoru. Medtem pa odvetnik Fabio Anselmo opozarja, da zgodba o Moussi Diarra, ki je umrl pred letom dni, tone v pozabo in poziva k razjasnitvi okoliščin njegove smrti.

V Veliki Britaniji je policija aretirala skoraj 900 ljudi zaradi izražanja podpore skupini Palestine Action, ki jo britanske oblasti obravnavajo kot nezakonito. Medtem pa je napad v Ramotu v Jeruzalemu sprožil val dezinformacij v medijih. Poročanje o napadu je bilo po mnenju nekaterih pristransko, saj naj bi mediji omalovaževali teroristično naravo dejanja in ga lažno umestili v bližino naselbin.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je gradonačelniku Odese, Genadiju Truhanovu, odvzel ukrajinsko državljanstvo in napovedal uvedbo vojaške uprave v mestu. Zelenski je v svojem večernem nagovoru dejal, da bo kmalu imenoval nekoga, ki bo vodil novo vojaško upravo, s čimer je jasno nakazal, da bo Truhanova odstavil.

Facebook je ukinil italijansko skupino z imenom 'Mia Moglie' (Moja žena), ki je imela več kot 30.000 članov. V tej skupini so moški delili intimne fotografije svojih partnerk brez njihovega soglasja. Odločitev o ukinitvi je bila sprejeta po številnih prijavah o spolni izkoriščanju in nasilnih komentarjih. Podjetje Meta, lastnik Facebooka, je skupino ukinilo po poročilih o zlorabah, ki so trajale več let. Španski mediji poročajo, da je skupina obstajala sedem let.

Francoska vlada se sooča z nestabilnostjo, saj se premier François Bayrou pripravlja na glasovanje o zaupnici v parlamentu. Zaradi finančne krize in nepriljubljenih reform se zdi, da je Bayroujeva vlada v težavah. Emmanuel Macron je pozval zaveznike k pogajanjem s socialisti o oblikovanju nove vlade in sprejetju proračuna. Marine Le Pen pa se zdi kot edina politična figura, ki bi lahko imela koristi od morebitnega padca vlade.

Francoski premier François Bayrou je izgubil zaupnico v parlamentu in bo moral odstopiti. Po pričakovanjih so poslanci glasovali za njegovo odstavitev zaradi nepriljubljenih varčevalnih načrtov. Po poročanju francoske televizije BFMTV bo odstop predvidoma podal v torek.