APDEJT.si

V Milanu poteka obsežna preiskava 'Palazzopoli' zaradi domnevno 'deviiranega' upravljanja urbanističnega načrtovanja, v katero je vpletenih 74 oseb. Tožilstvo je zahtevalo šest aretacij, med drugim za mestnega svetnika za urbano prenovo, Giancarla Tancredija, in podjetnika Catello, za katerega je predlagan hišni pripor. Med preiskavami v mestni hiši je bil preiskovan tudi župan Giuseppe Sala, ki je ogorčen izjavil, da je za preiskavo zvedel iz medijev. Vpleten naj bi bil tudi priznani arhitekt Boeri.

Na brazilskem vrhovnem sodišču se je 2. septembra začelo sojenje Jairu Bolsonaru in sedmim soobtoženim zaradi poskusa državnega udara po volitvah leta 2022. Sojenje bo potekalo v osmih obravnavah, ki jih bo spremljalo pet sodnikov, in bo trajalo do 12. septembra.

Maria Farmer, ena izmed prvih obtoževalk Jeffreyja Epsteina, je razkrila, da je že leta 1996 FBI-ju prijavila takratnega predsednika Donalda Trumpa v povezavi s primerom Epsteina. Farmerjeva trdi, da je imela zaskrbljujoč bližnje srečanje s Trumpom in obtožuje oblasti, da so desetletja ignorirale njena opozorila. Njena izpoved ponovno odpira vprašanja o nikoli razkritih dosjejih in neizpolnjenih obljubah.

Združeno kraljestvo je uvedlo prvi režim sankcij na svetu, namenjen boj proti tihotapcem ljudi, odgovornim za nezakonite migracije. Od srede so v veljavi strogi ukrepi, ki vključujejo zamrznitev premoženja, izključitev iz finančnega sistema in prepoved vstopa v državo za vse, ki so neposredno ali posredno vpleteni v poslovanje z nezakonitimi migracijami. Britansko zunanje ministrstvo je poudarilo, da bodo sankcije prizadele vse, ki so soudeleženi pri omogočanju teh dejavnosti, kar predstavlja zgodovinski korak v boju proti organiziranim kriminalnim združbam.

V zaporu Prato so našli mrtvega 58-letnega romunskega zapornika, ki je bil v izolaciji zaradi disciplinske sankcije. Vzrok smrti še ni pojasnjen, vendar preiskovalci izključujejo samomor, s čimer se potrjujejo sumi umora. Odrejena je bila obdukcija. Primer je povzročil zgražanje in sprožil preiskavo okoliščin smrti, organizacija Antigone pa je opozorila na razmere v zaporih, še posebej na uničujoč vpliv izolacije.

Po obsodbi Nicolasa Sarkozyja so se okrepile grožnje sodnikom, ki jih je Emmanuel Macron označil za nedopustne. Elizejska palača je obsodila "nedopustne napade in grožnje s smrtjo" proti sodnikom. Macron je od ministra za pravosodje in ministra za notranje zadeve zahteval, da se storilci identificirajo in hitro preganjajo. Dominique de Villepin je kritiziral napade na neodvisnost pravosodja.

Ryan Routh, 59-letnik, je bil spoznan za krivega poskusa atentata na Donalda Trumpa na igrišču za golf na Floridi. Po razglasitvi sodbe se je Routh v sodni dvorani poskušal zabosti v vrat s pisalom. Sojenje je potekalo burno, Routh pa se je branil sam, kar je večkrat povzročilo opozorila sodnika. Tožilstvo je trdilo, da je Routh umor načrtoval več tednov.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je izjavil, da je pokojni finančnik Jeffrey Epstein 'ukradel' mlade ženske, ki so delale v njegovem letovišču Mar-a-Lago. Med njimi naj bi bila tudi Virginia Giuffre, ena glavnih obtožnic v primerih spolnega trgovanja, povezanih z Epsteinom, ki je leta 2019 storil samomor v zaporu.

V Kalabriji, Italija, je policija razbila mrežo preprodajalcev drog iz Južne Amerike, pri čemer so aretirali devet oseb. Akcija kaže na nadaljevanje bojev proti organiziranemu kriminalu, ki se ukvarja z mednarodno trgovino z mamili.

Sodišče v Granadi je odredilo preiskavo proti Juani Rivas zaradi suma odvzema mladoletnika, potem ko je italijansko sodišče naložilo vrnitev njenega mlajšega sina očetu v Italijo. Sodišče je ugodilo pritožbi očeta, Francesca Arcurija, potem ko je bila prejšnja pritožba zavrnjena. Arcuri se brani pred obtožbami o zlorabi, ki jih navaja njun sin, češ da niso bile dokazane. Sodišče je poudarilo "resnost ravnanja" Rivasove in njeno "namerno voljo, da ne spoštuje" italijanske sodbe, kar naj bi kazalo na manipulacijo sina, da bi ga obdržala.

V Italiji so v zadnjih dneh potekale različne aretacije in policijske akcije. Klan Maya je napadel hotel v San Blasu, pri čemer je bilo aretiranih enajst ljudi, odkrit pa je bil tudi arsenal orožja. V Perugii so aretirali 47-letnega Brazilca, ki je pobegnil iz hišnega pripora in bil udeležen v prometni nesreči z motorjem. Poleg tega je bila v Kalabriji razbita kriminalna združba, ki je tihotapila drogo iz Južne Amerike, pri čemer je bilo aretiranih devet ljudi. V Rimu pa so aretirali par, ki je za več ur ugrabil in oropal dva mlajša moška.

Nekdanjega predsednika Demokratične republike Kongo, Josepha Kabila, je vojaško sodišče obsodilo na smrt v odsotnosti zaradi vojnih zločinov in izdaje. Poleg tega je bilo Kabili naloženo plačilo odškodnine v višini 30 milijard ameriških dolarjev. Poročajo, da Kabila živi v izgnanstvu.

Novi članki poročajo, da je bil nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy obsojen na pet let zapora. Nemški mediji poročajo, da bo Sarkozy moral v zapor že v roku enega meseca. Italijanski mediji so objavili fotografije Sarkozyja z ženo Carlo Bruni iz leta 2011.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé. Pred tem se je od doma v spremstvu žene Carle Bruni odpravil v zapor, kjer se je poslovil od zbranih podpornikov. Pred aretacijo ga je obiskala tudi družina. Več kot sto ljudi se je zbralo pred njegovim domom, da bi mu izrazilo podporo. Razkrite so bile podrobnosti o izolacijskem oddelku zapora La Santé, kjer bo Sarkozy zaprt, ki je znan po prenatrpanosti in zaporu znanih osebnosti.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi obsodbe v primeru nezakonitega financiranja kampanje s libijskim denarjem. Sarkozy je prvi nekdanji francoski voditelj, ki je bil po letu 1945 poslan v zapor. Pred zaporom se je zbrala množica podpornikov in družinskih članov, medtem ko njegov odvetnik razkriva, da bo imel omejene stike z drugimi zaporniki in bo deležen treh obiskov tedensko.

Policija je aretirala sedem ljudi, ki so zasedli pisarno predsednika Microsofta Brada Smitha v Washingtonu. Protesti so potekali zaradi Microsoftovega sodelovanja z izraelsko vojsko, pri čemer podjetje pregleduje svoje delo z njo.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so spoznali za krivega zločinskega združevanja v povezavi s prejemanjem sredstev za njegovo predsedniško kampanjo leta 2007 od pokojnega libijskega diktatorja Moamerja Gadafija. Pariško sodišče mu je naložilo petletno zaporno kazen. Sarkozy se je na obsodbo odzval z napovedjo pritožbe, njegov odvetnik pa trdi, da ni dokazov.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kaznivega dejanja združevanja v hudodelsko združbo v povezavi z domnevnim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Moamarja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora zaradi kriminalne zarote v primeru domnevnega financiranja njegove kampanje leta 2007 z libijskim denarjem. Sodišče je odločilo, da bo moral Sarkozy v zapor, kljub napovedani pritožbi na obsodbo. Obsojen je bil zaradi sodelovanja v zaroti za financiranje svoje politične kampanje z libijskimi sredstvi v zameno za diplomatske usluge. Čeprav je bil oproščen drugih obtožb, ga je sodišče spoznalo za delno krivega v sojenju v zvezi z domnevnimi sredstvi kampanje iz Libije.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja je sodišče v Parizu obsodilo na pet let zapora zaradi 'zločinskega združevanja' v povezavi z nezakonitim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007 z libijskim denarjem. Poleg zaporne kazni je prejel tudi denarno kazen v višini 100.000 evrov in petletno prepoved opravljanja javnih funkcij. Sarkozy je obsodbo označil za škandal in napovedal pritožbo.