APDEJT.si

Italija se je pridružila 18 članicam EU, ki so zaprosile za posojila iz evropskega obrambnega sklada SAFE, pri čemer je Rim zaprosil za do 14 milijard evrov. Litva je iz tega paketa zahtevala med 5 in 8,76 milijard evrov. Medtem so francoski Zeleni v Evropskem parlamentu pozvali Evropsko komisijo, naj prepreči uničenje 10 milijonov evrov vrednih kontracepcijskih sredstev, ki jih je financirala agencija USAID. Evrostat je v drugem četrtletju zabeležil 1,5-odstotno rast gospodarstva EU, medtem ko je rast v Estoniji ostala skromna.

Podjetje Ignitis renewables, ki je del litovske energetske skupine Ignitis Group, je v Latviji začelo komercialno delovanje sončnega parka Vārme. Projekt, vreden 66 milijonov evrov, se ponaša z močjo 94 megavatov in je eden najzmogljivejših sončnih parkov v Latviji, nahaja se v občini Kuldiga.

Emil Bove, nekdanji zasebni odvetnik Donalda Trumpa, je bil potrjen za zveznega sodnika, kar je sprožilo močne proteste demokratov. Senat ZDA je njegovo imenovanje potrdil z minimalno večino enega glasu.

Pred obalo daljnovzhodnega polotoka Kamčatka je prišlo do močnega potresa, ki so ga strokovnjaki označili za najmočnejšega letos. Prebivalci obale so bili pozvani k previdnosti.

Evropska unija namerava prvič zamrzniti določena sredstva iz paketa pomoči za Ukrajino. Razlog za to odločitev, ki jo je Bruselj naznanil v torek, je pričakovanje Kijeva, da bo izvedel več reform. Ukrajina bi lahko prejela manjšo izplačilo podpore EU, če ne bo izpolnila vseh zahtevanih reform, kar se je že zgodilo zaradi zaostankov.

Potem ko sta ZDA in Evropska unija konec tedna dosegli trgovinski dogovor, po katerem bo za EU veljala 15-odstotna carina, so se delniške borze v ponedeljek odprle z rastjo, vendar so se cene delnic čez dan znižale. Na Wall Streetu so se cene delnic večinoma zvišale, medtem ko so na evropskih borzah padle. Vrednost ameriškega dolarja se je zvišala. Optimizem trgov glede dogovora med ZDA in EU je bil kratkotrajen.

Kljub prvotnemu sprejetju carinskega dogovora med ZDA in EU, je prihodnost le-tega še vedno negotova, saj spor glede ameriških carin na uvoz iz EU ni bil v celoti rešen. Za EU je bil dogovor kljub visoki ceni edina alternativa, saj bi bila carinska vojna z ZDA brezupna. Dogovor je bil označen kot izbira med 'slabšim' in 'še slabšim', saj je bilo ugotovljeno, da čeprav je politični pristop Donalda Trumpa napačen, to ne pomeni, da je napačen tudi ekonomsko. Vendar pa je energetski del dogovora med EU in ZDA, ki vključuje obljubo EU o nakupu za 750 milijard dolarjev nafte in plina od ZDA do konca Trumpovega drugega mandata, naletel na splošno skepso. Strokovnjaki in mediji so ga označili za »nerealističnega«, »nemogočega« in »PR-trik«, saj EU ne more neposredno kupovati energije, temveč to počnejo podjetja, ki pa takšnih količin ne potrebujejo.

Finančni ministri baltskih držav, Latvije, Litve in Estonije, so podpisali skupno pismo Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD), v katerem so pozvali k nadaljevanju in razširitvi sodelovanja pri krepitvi regionalnega kapitalskega trga. To dejanje kaže na poglobljeno sodelovanje med baltskimi državami, kar je nova informacija, ki ni bila prisotna v prejšnjem povzetku.

Po sklenitvi trgovinskega dogovora med Evropsko unijo in ZDA, ki ga je naznanil ameriški predsednik, evropska industrija ostaja v negotovosti. Čeprav naj bi dogovor odpravil negotovost pri proizvajalcih v EU, je še vedno veliko nejasnosti, zaradi katerih podjetja odlagajo naložbe. Ekonomisti menijo, da je dogovor sicer kompromis, ki je omogočil ohranitev ugleda, a najverjetneje ni ugoden za Evropo. Pričakuje se, da bo dogovor vplival na izvoz iz Evropske unije.

Madžarski premier Viktor Orban je ostro kritiziral trgovinski sporazum med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Po njegovih besedah je bil sporazum "slabši" od tistega, ki so ga ZDA sklenile z Združenim kraljestvom. Orban je v izjavi dejal, da je predsednik ZDA Donald Trump "Ursulo von der Leyen (predsednico Evropske komisije) pojedel za zajtrk", s čimer je poudaril svojo presojo o pogajalski moči ZDA v tem primeru.

Madžarski premier Viktor Orban je ostro kritiziral trgovinski sporazum med Evropsko unijo in ZDA, češ da je slabši od sporazuma, ki ga je sklenila Velika Britanija. Slikovito je primerjal ravnanje Donalda Trumpa z vodjo Evropske komisije, češ da jo je "pojedel za zajtrk".

Najnovejši članki razkrivajo globoko razočaranje v Nemčiji nad trgovinskim dogovorom z ZDA, kjer ga nekateri označujejo za "bankrotno izjavo". Kljub temu, da naj bi se carine zmanjšale, nemška podjetja in avtomobilska industrija izražajo zaskrbljenost glede prihodnjih 15-odstotnih carin na avtomobile, kar pomeni višjo obremenitev v primerjavi s preteklimi obdobji, kljub manjši obljubi o odpravi carin na nekatere sektorje. Obstaja tudi dvom o dejanski učinkovitosti dogovora, saj naj bi EU popustila ameriškim pritiskom, pri čemer Evropska komisija nima neposrednega vpliva na obljube o naložbah v ZDA, kar dodatno zmanjšuje verodostojnost sporazuma.

Nemški kancler je izrazil olajšanje ob doseženem trgovinskem dogovoru z ZDA, čeprav je splošno vzdušje v EU po dogovoru z Donaldom Trumpom nekoliko "ernüchterung" (streznitev). Dogovor je sicer preprečil trgovinsko vojno, vendar naj bi ga morale članice EU sprejeti zaradi pomanjkanja alternative. Medtem ko nekateri v Bruslju dogovor označujejo kot "najboljši možni", ga drugi kritizirajo kot sporazum, kjer so bile EU izsile znatne koncesije. V primerjavi s tem naj bi Velika Britanija dosegla bistveno boljši trgovinski dogovor, kar postavlja pod vprašaj moč EU kot "velikega gospodarskega bloka".

Nemški avtomobilski velikan Volkswagen je objavil zmanjšan dobiček, saj so carine, uvedene s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa, v prvi polovici leta povzročile 1,3 milijarde evrov stroškov. Podjetje je tako utrpelo znatno finančno izgubo zaradi ameriške trgovinske politike.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek podpisal zakon, s katerim je ukinil približno devet milijard dolarjev zveznega financiranja, ki je bilo prej namenjeno javnim radiotelevizijskim organizacijam in pomoči tujini. Ta poteza predstavlja znatno zmanjšanje sredstev za ti področji.

Evropska centralna banka (ECB) je obrestne mere ohranila nespremenjene, ključna obrestna mera za deponiranje čez noč ostaja pri 2 %. Kljub temu se je rast denarne ponudbe v juniju nepričakovano močno oslabila, medtem ko se je kreditiranje bank podjetjem v območju z evrom okrepilo na najvišjo raven v zadnjih dveh letih, kar je posledica nižjih obrestnih mer.

Nemški kancler Friedrich Merz in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se v Berlinu sestala in poudarila skupno stališče glede trgovinskega spora med EU in ZDA, varnosti v zvezi NATO ter drugih ključnih vprašanj. Dogovor o možnih povračilnih carin EU v vrednosti več milijard dolarjev naj bi bil dosežen, Merz pa pričakuje odločitve v trgovinskem konfliktu z ZDA. ZDA in Japonska sta se medtem že dogovorili o znižanju svojih carin s 25 % na 15 %.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izpostavil svoja stališča glede umetne inteligence (UI) in vsebine, s čimer je odprl novo poglavje v razpravi o avtorskih pravih in uporabi podatkov. Po njegovih besedah naj bi se UI lahko prosto posluževala vsebin, kot so članki in knjige, brez obveznosti plačila. Ta pristop, ki ga mnogi vidijo kot rušenje starih pravil, naj bi spodbudil razvoj UI v ZDA. Medtem je predsednica Claudia Sheinbaum sporočila, da se je v prvem polletju Trumpovega mandata skoraj 75.000 Mehičanov prostovoljno vrnilo iz ZDA. Dodatno je poročano o zadevi univerze Columbia, ki je plačala 221 milijonov dolarjev vladi zaradi obtožb glede antisemitizma in nezaščite judovskih študentov.

Kitajska je Evropski uniji izrazila "resne pomisleke" glede vključitve dveh kitajskih bank v sveženj sankcij proti Rusiji, povezanih z vojno v Ukrajini. Kitajski minister za trgovino je v sredo, 22. maja, protestno noto izročil svojemu kolegu iz Evropske unije.

Na 30. vrhu med EU in Japonsko v Tokiu, ki so se ga udeležili predsednik Evropskega sveta António Costa, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in japonski premier Shigeru Ishiba, sta strani poudarili pomen sodelovanja. Glavne teme so bile boj proti ruski agresiji in nepošteni trgovini ter krepitev gospodarske varnosti. To dopolnjuje prejšnji dogovor med ZDA in Japonsko o carinah, ki je pozitivno vplival na azijske borze.