APDEJT.si

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo Francija priznala državo Palestino, kar naj bi podprlo rešitev dveh držav. Poudaril je, da želijo s tem izolirati Hamas. Macron je tudi izjavil, da Benjamin Netanyahu nima več načrtov za območje Gaze, ter pozval Donalda Trumpa k ustavitvi konflikta, če želi Nobelovo nagrado za mir.

Egiptovske oblasti so sporočile, da je bil pomiloščen Alaa Abd el-Fattah, pomemben aktivist, ki je bil zadnjih 12 let skoraj neprekinjeno v zaporu. Predsedniški urad je sporočil, da je bilo pomiloščenih še pet drugih zapornikov. Na Filipinih je palača zanikala trditve nekdanjega guvernerja Ilocos Sura, Luisa "Chavita" Singsona, da sta prva dama Liza Araneta-Marcos in poslanec Martin Romualdez financirala zamaskirane izgrednike, ki so povzročali nemire med nedeljskimi protikorupcijskimi protesti.

Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) je sporočila, da se je iranska jedrska diplomacija znašla na "težki točki", vendar se bo dialog nadaljeval. Iranski zunanji minister Abbas Araqchi je poudaril, da Teheran ne bo odgovoril na pritisk glede svojega jedrskega programa in vztraja, da je diplomacija edini način za rešitev desetletja dolgega spora z Zahodom. Araqchi je pozval Zahod, naj izbere med "sodelovanjem ali konfrontacijo". Vodja IAEA Rafael Grossi je dejal, da so diplomatska prizadevanja za rešitev spora o iranskem jedrskem programu na "težki točki", vendar se bo dialog nadaljeval.

V izgredu v zaporu v Machali v Ekvadorju je umrlo 14 ljudi, 14 pa je bilo ranjenih. Med spopadom med tolpami so zaporniki ubili paznika in ugrabili policiste. V ločenih izgredih v Manili je bil en moški zaboden do smrti, 47 pa je bilo ranjenih.

Francosko priznanje Palestine je povzročilo notranje razdeljenosti v vladajoči stranki in močne odzive, vključno z ostro kritiko pravnice Rachel Kahn na CNews. Priznanje je rezultat diplomatskih prizadevanj, podprtih s strani Savdske Arabije, a njegove posledice na vojno v Gazi so negotove. Macron si s tem prizadeva postati mirovni posrednik, vendar se Francija oddaljuje od svojih zgodovinskih zaveznikov. Alžirija je s francoskim priznanjem dosegla diplomatsko zmago.

Mjanmarska vojaška hunta je sporočila, da volitve ne bodo potekale v več deset volilnih okrožjih. Od skupno 440 okrožij v zgornjem in spodnjem domu parlamenta je bilo preklicanih 65, kar predstavlja skoraj 15 % vseh.

Iz Tunizije je po večkratnih zamudah odplula flotila s humanitarno pomočjo za Gazo. Na krovu je tudi Greta Thunberg in drugi pro-palestinski aktivisti. Cilj flotile je prebiti izraelsko blokado in vzpostaviti humanitarni koridor.

V Ankari je dan pred obravnavo sodnega postopka proti članom opozicijske stranke CHP potekal množičen protest proti vladi predsednika Erdogana. Protestniki, katerih se je zbralo najmanj 50.000, so pozvali k odstopu Erdogana.

Propalestinski protesti so prekinili zadnjo etapo dirke Vuelta a España v Madridu, zaradi spopadov med policijo in protestniki pa je bil finale odpovedan. Španski premier Pedro Sánchez je izrazil ponos nad protesti, kar je sprožilo kritike opozicije. Protesti so že tretjič prekinili etapo dirke v letu 2025. Jonas Vingegaard je bil razglašen za zmagovalca Vuelte.

V Nepalu so se nadaljevali protesti, ki jih je spodbudila vladna prepoved družbenih medijev, a so prerasli v širše zahteve po političnih reformah. Protesti so terjali najmanj 51 življenj, med njimi tudi življenje indijskega državljana. Zaradi protestov je bil avtobusni promet med Delhijem in Katmandujem prekinjen. Sushila Karki, prva nepalska vrhovna sodnica, je prevzela vlogo začasne premierke.

Generalna skupščina ZN je potrdila resolucijo o ustanovitvi palestinske države, ki podpira rešitev dveh držav. Palestinska oblast je pozdravila sprejetje resolucije. Izrael je odločno nasprotoval resoluciji, ki jo je podprlo 142 držav.

Sushila Karki, nekdanja vrhovna sodnica, je prisegla kot začasna premierka Nepala in postala prva ženska na tem položaju. Imenoval jo je predsednik Ram Chandra Paudel po množičnih protestih in odstopu premierja K. P. Sharma Olija. Družine protestnikov, ki so bili ubiti, so izrazile jezo, ker oblasti niso obravnavale njihovih pomislekov, in so organizirale proteste s svečami.

Nepalska vojska je za kratek čas odpravila policijsko uro v Katmanduju, da bi ponovno vzpostavila nadzor po nasilnih protivladnih protestih, v katerih je umrlo 30 ljudi. Protestniki so napadali luksuzne hotele in rezidence, kar odraža jezo nad razkošnim življenjskim slogom elit.

Nepalska vojska je uvedla "prepovedne ukrepe", da bi vzpostavila mir po protestih, ki so privedli do odstopa premierja KP Sharma Olija. Protesti se nadaljujejo, protestniki pa še naprej podpirajo Sushilo Karki za začasno voditeljico vlade. Vrhovno sodišče Indije je omenilo nemire v Nepalu in ustavni zlom v Bangladešu kot primer, ki poudarja moč indijske ustave. V Franciji so potekali protesti, v Parizu so protestniki zažgali restavracijo.

Protesti v Nepalu so povzročili porast prenosov decentralizirane aplikacije za sporočanje Bitchat. Kongres je potrdil, da je zaradi nasilja v Nepalu približno 1000 indijskih državljanov obtičalo v državi, pri čemer je zunanji minister zagotovil njihovo varno vrnitev. Protesti, ki so se začeli kot nasprotovanje korupciji, so se razširili v uničevanje javne in zasebne lastnine, kar je privedlo do odstopa predsednika vlade, potem ko so protestniki zažgali parlament. Razlog za proteste je bila prepoved več socialnih platform, kar je sprožilo nemire.

Predsednik Donald Trump je sporočil, da je bil osumljenec za umor desničarskega aktivista Charlieja Kirka prijet. Trump se je po umoru pogovarjal z Kirkovo ženo Eriko in izrazil sožalje. Hkrati je Trump obljubil, da bo uporabil vlado za pregon svojih političnih nasprotnikov po Kirkovem umoru.

Irska radiotelevizija RTÉ je napovedala, da se Irska ne bo udeležila Evrovizije 2026, če bo Izraelu dovoljeno tekmovati. Več drugih držav je izrazilo zaskrbljenost glede udeležbe Izraela na tekmovanju, medtem ko se avstrijska radiotelevizija ORF zavzema za udeležbo Izraela.

V Angliji so poročali o porastu napetosti zaradi protestov proti priseljevanju in protirasističnih shodov, ki so potekali tudi pred hoteli, kjer so nameščeni prosilci za azil. V Melbournu so potekali protesti proti vladi in rasizmu, v Torontu pa sta bili aretirani dve osebi med protesti ob judovskih dogodkih. V Falkirku je bil načrtovan protest proti priseljevanju, skupaj s protiprotestom.

Protesti v Nepalu so se zaostrili z nasiljem, vključno s požigi vladnih zgradb in domov politikov. Število smrtnih žrtev se je povečalo na 34. Vojska je posredovala, da bi vzpostavila red, protestniki pa pozivajo k imenovanju nekdanjega vrhovnega sodnika za začasnega voditelja. Mamata Banerjee je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi nemirov in obsodila uboj žene nekdanjega premierja.

Emmanuel Macron je za novega premierja imenoval 39-letnega ministra za obrambo Sébastiena Lecornuja po padcu vlade Françoisa Bayrouja. Lecornu je zvest Macronov zaveznik že od leta 2017, vendar je v preteklosti nasprotoval istospolnim porokam. Je četrti premier v zadnjem letu.