APDEJT.si

Banksyjeva nova poslikava, ki prikazuje sodnika, ki pretepa protestnika, je bila nameščena pred Kraljevim sodiščem v Londonu. Delo je domnevno odziv na aretacijo protestnikov, ki podpirajo Palestino, in odpira razpravo o svobodi izražanja in načinu obravnavanja protestov v Veliki Britaniji. Osebje sodišča je poslikavo že prekrilo.

V Londonu je policija aretirala več kot 425 ljudi med protestom v podporo skupini Palestine Action, ki so jo v Veliki Britaniji prepovedali v skladu s protiteroristično zakonodajo. Protest je bil napet, policija pa je poročala o napadih na policiste. Kritiki so prepoved označili za napad na svobodo govora.

V Essnu v Nemčiji je 17-letni Kosovar hudo ranil 45-letno učiteljico, ko jo je večkrat zabodel v poklicni šoli. Napadalca so med aretacijo ustrelili in ranili. Policija še ne pozna motiva napada. Preiskava dogodka poteka.

Po nesreči vzpenjače v Lizboni, v kateri je umrlo 16 ljudi, so razkrili, da je med žrtvami tudi ameriški državljan. Skupno število poškodovanih je 21, portugalske oblasti pa so sporočile, da bo preliminarno poročilo o nesreči pripravljeno v šestih tednih. Razbitine so odstranili.

V nesreči znamenite vzpenjače Glória v Lizboni je umrlo najmanj tri ljudi, okoli 20 pa je ranjenih. Po poročanju reševalnih služb je vzpenjača iztirila in trčila. Po poročanju RT.com naj bi bilo mrtvih najmanj 15 ljudi, 18 pa ranjenih.

Močan potres z magnitudo 6 je prizadel vzhodni Afganistan, pri čemer je po zadnjih podatkih umrlo več kot 800 ljudi, na tisoče pa je ranjenih. Epicenter potresa je bil blizu pakistanske meje, uničenje pa je dodatno poslabšala plitva globina potresa. Reševalne ekipe se soočajo s težavnim dostopom do prizadetih območij, ki so gorata in težko prehodna, kar otežuje dostavo pomoči in iskanje preživelih. Številne družine so ostale brez domov.

V vzhodnem Afganistanu je potres z magnitudo 6,0 po Richterjevi lestvici zahteval najmanj 600 življenj, več kot 2000 ljudi je ranjenih. Po potresu je sledilo več popotresnih sunkov. Uničenih je bilo več sto domov. V nekaterih poročilih se omenja celo več kot 800 mrtvih in 3000 ranjenih.

Poleg opravičila danske premierke Mette Frederiksen so se za zgodovinsko slabo ravnanje z grenlandskimi domorodnimi dekleti in ženskami, vključno s prisilno kontracepcijo, opravičile tudi oblasti Grenlandije.

Španija in Združeno kraljestvo načrtujeta, da bosta januarja 2026 porušili fizično mejo z Gibraltarjem. Ta poteza naj bi olajšala prehod 15.000 ljudi, ki dnevno prehajajo med obema ozemljema, in 300.000 prebivalcev Andaluzije.

Nizozemski zunanji minister Caspar Veldkamp je odstopil s položaja, potem ko mu ni uspelo pridobiti podpore koalicijskih partnerjev za uvedbo dodatnih sankcij proti Izraelu zaradi vojne v Gazi. Palestinsko gibanje Hamas je pozdravilo njegov odstop in ga označilo za "etičnega".

Izrael je potrdil načrt za gradnjo stanovanj na Zahodnem bregu, ki bo po mnenju kritikov razdelil palestinsko ozemlje na dva dela in onemogočil vzpostavitev palestinske države s strnjenim ozemljem. Palestincem, ki živijo na tem območju vzhodno od Jeruzalema, je bilo ukazano, da se izselijo pred prihodom gradnje.

Avstralski minister za notranje zadeve Tony Burke je ostro odgovoril izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju na njegove izjave o 'šibkem' voditelju. Burke je poudaril, da se moč ne meri v številu ljudi, ki jih lahko 'razstreliš'. Ta izjava je prišla v času zaostrenih diplomatskih odnosov med Avstralijo in Izraelom zaradi dogajanja v Gazi. Članek v Daily Mail pa navaja, da bo imel Burkejev napad na Netanjahuja posledice za Avstralijo.

Ameriški odposlanec Thomas Barrack je pozval Izrael, naj spoštuje premirje z Libanonom in načrt za razorožitev Hezbolaha do konca leta. Izrael je od začetka premirja novembra izvedel več sto zračnih napadov po Libanonu in še naprej zaseda dele južne države. Libanonska odločitev o razorožitvi Hezbolaha je razjezila skupino in njene zaveznike.

Ted Hui je izrazil olajšanje ob prejemu azila v Avstraliji. Tony Chung, drugi hongkonški prodemokratični aktivist, je prejel azil v Veliki Britaniji, zaradi česar je Kitajska poklicala britanskega odposlanca in obtožila Združeno kraljestvo in Avstralijo vmešavanja.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je ob Dnevu osvoboditve obljubil, da bo spoštoval politični sistem Severne Koreje in si prizadeval za izgradnjo vojaškega zaupanja med državama. Poudaril je, da Južna Koreja ne bo stremela k ponovni združitvi z absorpcijo Severne Koreje, temveč k mirnemu sožitju.

V mjanmarski državi Rakhine, ki meji na Bangladeš, se vaščani soočajo s hudo lakoto, saj zaradi blokade, ki jo je uvedla vojska med spopadi z etnično oboroženo skupino, prihaja do pomanjkanja zalog. Blokada prizadene približno 2,5 milijona ljudi, ki živijo na tem območju.

Najmanj 27 migrantov je umrlo, ko sta dva čolna, ki sta poskušala prečkati Sredozemsko morje iz Libije v Italijo, doživela brodolom. Približno 60 preživelih so rešili iz morja ob otoku Lampedusa, iskanje drugih pa se nadaljuje. Po podatkih italijanskega Rdečega križa je 58 od 60 migrantov, ki so jih pripeljali na obalo, v "dobrem splošnem zdravstvenem stanju", dva pa so poslali na zdravljenje na Sicilijo.

Več kot sto mednarodnih organizacij je Izrael obtožilo, da od marca blokira humanitarno pomoč Gazi z novim postopkom preverjanja osebja. Izrael vztraja, da so ti ukrepi potrebni, da bi preprečili, da bi Hamas plenil pomoč. Organizacije so obtožile Izrael, da uporablja humanitarno pomoč kot orožje. Pomočnik Združenih narodov za pomoč je zahteval od Izraela, da odpre mejo z Gazo. Izrael bo za ofenzivo na Gazi potreboval skoraj 100.000 rezervistov.

Diplomati iz 184 držav v Ženevi so se sestali v prizadevanjih za oblikovanje skupnega besedila za boj proti nenadzorovanemu razvoju plastike, vendar se pogajanja soočajo z resnimi težavami. Prvi osnutek besedila je bil zavrnjen, znanstvenica Nathalie Gontard pa poziva k zmanjšanju proizvodnje plastike. Obstaja nevarnost, da bo dogovor propadel, kar bi imelo resne posledice.

Perujska predsednica Dina Boluarte je podpisala sporni zakon o amnestiji za vojaško osebje, policiste in člane civilnih samoobrambnih enot, ki so bili vpleteni v krvavo kampanjo proti levičarskim gverilcem med letoma 1980 in 2000. Zakon preprečuje pregon zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic med notranjim oboroženim konfliktom. Ta poteza je sprožila val obsodb s strani strokovnjakov ZN, organizacij za človekove pravice in družin žrtev, ki trdijo, da zakon zanika pravico do pravice za preživele zlorabe. Kljub temu je Boluartejeva vlada prepričana, da je zakon nujen za pomiritev države.