APDEJT.si

Brezpilotno vesoljsko plovilo X-37B ameriških vesoljskih sil (US Space Force), ki ga je izdelal Boeing, se pripravlja na svojo osmo misijo, imenovano OTV-8. Izstrelitev je predvidena za 21. avgust 2025 iz vesoljskega centra Kennedy na Floridi. Misija, ki jo US Space Force izvaja v partnerstvu z Uradom za hitre zmogljivosti zračnih sil, bo preizkušala kvantno navigacijo in podatkovne laserje ter druge prihodnje tehnologije.

Ukrajina je razkrila inovativno protidronsko orožje, šestcevno šibrenico, namenjeno povečanju izgub ruskih brezpilotnih letal. Medtem so analitiki v Rusiji zaznali znake bližajoče se vojne z Natom, saj so sprejeli nov zakon, ki kaže na priprave Kremlja na takšen scenarij. Ruska severna flota je medtem nadaljevala z napotitvami rušilca »Vice-Admiral Kulakov« skozi Große Belt in Fehmarnbelt, kar je že petič od maja in dodatno zaposluje sile Nata.

Evropska unija se trenutno spopada z več ključnimi vprašanji, ki segajo od zaostrovanja migracijske politike do reorganizacije obrambnih strategij. V ospredju je razprava o prihodnosti migracijskega pakta, medtem ko se članice EU delijo glede izključitve Izraela iz programa Obzorje. Velika Britanija in Malta sta napovedali priznanje Palestine, kar kaže na razkol znotraj evropske zunanje politike. Medtem devet držav kandidira za sredstva iz sklada SAFE, Bruselj pa razmišlja o zvišanju trošarin na tobak. Poudarja se tudi potreba po večji evropski suverenosti na področju obrambe, kar je poudarila nekdanja španska zunanja ministrica Arancha Gonzáles, ki je pozvala k reformi obrambe in vprašala o vlogi Merzove vlade.

Nemško združenje pilotov Vereinigung Cockpit (VC) je napovedalo stavko pri podjetju, ki zagotavlja storitve za nemško vojsko (Bundeswehr). Čeprav so običajno potniki tisti, ki trpijo zaradi stavk pilotov, je tokratna akcija usmerjena na operacije vojaškega pomena. Podrobnosti o zahtevah in trajanju stavke niso bile navedene, vendar je poudarek na tem, da stavka vpliva na podjetje, ki je ključnega pomena za nemške oborožene sile.

Sindikat policije (GdP) v Berlinu je sprožil alarm in kritiziral berlinsko politiko zaradi preobremenjenosti policistov. Zaradi naraščajoče delovne obremenitve in pomanjkanja kadra sindikat zahteva temeljito razpravo o tem, katere naloge naj policija še opravlja in katere bi morala opustiti. Članki omenjajo, da se število nalog in posegov povečuje, medtem ko število razpoložljivega osebja ostaja nezadostno.

V Nemčiji sta se zgodila dva nenavadna dogodka. Na avtocesti A38 pri Nordhausnu je zaradi tehnične okvare zagorel tovornjak, kar je povzročilo obsežno intervencijo in ohromilo promet. Medtem je pri Freiburgu voznik počitniške prikolice pogasil gorečo pnevmatiko z nenavadnim sredstvom – s pivom in radlerjem.

Nemški mediji so nadaljevali s poročanjem o naraščajočem številu alpinističnih nesreč, pri čemer so poudarili konkretne primere lahkomiselnosti, kot so uporaba obešalnika namesto ustrezne opreme na plezalni poti. Gorski reševalci so opisali doživetja, ko so reševali posameznike brez dežne opreme v težkem terenu in brez izkušenj na plezalnih poteh, kar kaže na pomanjkanje realne ocene lastnih sposobnosti.

Nemška vojska, Bundeswehr, se sooča z izzivi pri obrambi pred brezpilotnimi letalniki, saj se število incidentov nad vojašnicami povečuje. Kljub obstoječi obrambni tehnologiji je njena uporaba zapletena zaradi zakonodaje. Trenutno zakonodaja Bundeswehru ne dovoljuje sestrelitve nezakonitih dronov, vendar so v načrtu spremembe, ki bi to omogočile. Hiter tehnološki napredek na področju dronov predstavlja velik izziv za vojsko.

Nemški vicekancler in finančni minister Lars Klingbeil (SPD) je med obiskom v Litvi poskušal utrditi svojo podobo kot zunanji politik, hkrati pa je moral obravnavati domače proračunske težave. Poudaril je nemško zavezanost pomoči baltskim državam pri obrambi pred rusko grožnjo, še posebej glede izgradnje brigade. Kljub temu so se v ospredje postavile tudi razprave o proračunskih luknjah v Nemčiji, kar je opozorilo na sočasne izzive na mednarodnem in domačem prizorišču.

Ruske banke so potrebovale nujno pomoč, medtem ko se je strategija Vladimirja Putina v ukrajinski vojni zamajala. EU je po tednih blokade uvedla nove sankcije, ki so prizadele pomembne ruske vire prihodkov, kar je povzročilo nadaljnje padanje gospodarstva.

Vodja Policijske sindikalne zveze Jochen Kopelke opozarja na ponovno nasilje ter morebitne smrti in poškodbe ob silvestrovanju. Policijske uprave načrtujejo intervencije, a »obupujejo, ker ni dovolj kadra«.

Avstrijsko prometno ministrstvo zaradi naraščanja števila prometnih nesreč z e-kolesi in e-skiroji uvaja obvezno uporabo čelad. Ukrep naj bi stopil v veljavo jeseni. Medtem v Nemčiji, natančneje v Brandenburgu, policija poostruje nadzor nad e-skiroji. Med kontrolami v Forstu so zasegli več vozil, ki niso imela obveznega zavarovanja, enega pa tudi zaradi prekoračene hitrosti do 45 km/h.

V sredo zjutraj je bila gasilska enota v Leverkusnu v Nemčiji poklicana na dva ločena incidenta: razbito vozilo z neznano tekočino in lažni alarm zaradi požara. Medtem so v Bad Ischlu v Avstriji gasilci v torek popoldne posredovali ob prijavi požara na bencinski črpalki. Izkazalo se je, da je gorel štirikolesnik na nasprotni strani ulice, kar je sprožilo velik alarm kljub temu, da ni šlo za požar na črpalki.

Bundeswehr v Porenju-Pfalškem se je skozi čas močno spremenila, saj so številne nekdanje vojaške objekte preuredili v stanovanja ali poslovne prostore. Sedaj se Nemčija sooča s prelomnico, ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka in povečanjem izdatkov za obrambo, kar odpira vprašanje prihodnjih posledic in vpliva na zvezno deželo.

Po večkratnih opozorilih o prisotnosti dronov nad letališči in drugo kritično infrastrukturo na Danskem, je danska policija okrepila nadzor na območju meje z Nemčijo. Premierka Mette Frederiksen je omenila možnost 'hibridne vojne' in namignila na vpletenost Rusije. Preiskave potekajo v različnih smereh, pri čemer policija preverja tudi morebitno povezavo z ruskimi vojaškimi ladjami.

Analize razkrivajo, da Putinov glavni cilj v Ukrajini ni zgolj osvojitev ozemlja, temveč razbitje zveze Nato, da bi Rusija dominirala Evropi. Kljub alarmantnim opozorilom se zdi, da Evropa ne ponuja učinkovitega odpora, Rusija pa nadaljuje s hibridno vojno proti zahodnim državam. Nemčija je posebej na udaru, saj se sooča z obsežnimi kibernetskimi napadi, dezinformacijskimi kampanjami in vohunjenjem, kar kaže na to, da je že v nekakšni 'senci vojne' z Rusijo. To poteka od prikritih agentov do načrtovanih napadov, kar kaže na to, da Putin preizkuša meje zahodnega odziva.

Francija je objavila strateški dokument 'Revue Nationale Stratégique 2025' (RNS 2025), ki opozarja na visoko verjetnost obsežnega vojaškega konflikta v Evropi do leta 2030. Dokument poudarja, da bi lahko cilj take vojne postale celotne družbe. Mediji NATO so medtem kritizirani, da s svojimi poročili ustvarjajo 'jedko eliptično ušesno črvino' o strateško poraženi Rusiji, kar naj bi odražalo željo elit EU po spopadu. Poročila kažejo, da priprave na takšen scenarij potekajo pospešeno.

Zveza NATO je pozvala k hitri industrijski mobilizaciji in krepitvi obrambe Evrope z namenom odvračanja Rusije, pri čemer so se zaveznice posvetovale o inovativnih pristopih, podobnih tistim v Ukrajini. Ameriški general je izjavil, da bi lahko sile NATO hitro zavzele rusko enklavo Kaliningrad, kar je Moskva označila za sovražno. Nekatere članice NATO so bile presenečene nad Trumpovo napovedjo, da bodo morale financirati ameriško orožje za Kijev, saj o tem niso bile vnaprej obveščene.

Rusija je povečala svojo vojaško prisotnost v Kaliningradski oblasti, kar je povzročilo zaskrbljenost med državami članicami Nata. Strokovnjaki opozarjajo, da Moskva s tem namenoma preizkuša odzive Nata in Evropske unije. Hkrati pa potekajo razprave o tem, ali rusko-beloruske vojaške vaje Zapad 2025 predstavljajo neposredno grožnjo Natu in kako se bo zveza odzvala na nedavne vdore ruskih dronov v zračni prostor Poljske in Romunije. Medtem nekdanji pripadniki Wagnerja, ki so prestopili v Ruski prostovoljni korpus, izražajo odločenost, da se ne bodo ustavili, dokler ne bo Putin odstavljen.

Nemški mediji so podrobneje poročali o smiselnosti izgona 81 afganistanskih državljanov, ki so bili s čarterskim letom prepeljani iz Leipziga v Kabul. Razpravljali so o tem, ali je tovrstna deportacija pravilen korak. Dodatno je bilo razkrito, da so afganistanski storilci kaznivih dejanj, vključno z morilci in posiljevalci, prejeli različne denarne zneske, tudi do 1000 evrov žepnine, pred njihovo deportacijo.