APDEJT.si

Predsednik Vladimir Putin je predlagal dobavo ruskega orožja, preizkušenega v bojih, članicam CSTO. Prav tako je poudaril, da je skupna ruska vojaška baza v Kirgizistanu pomemben dejavnik za zagotavljanje stabilnosti v regiji. Putin je napovedal tudi program opremljanja sil CSTO s sodobnim ruskim orožjem ter načrte za skupne vojaške vaje in izboljšano vojaško sodelovanje.

Francija je objavila strateški dokument 'Revue Nationale Stratégique 2025' (RNS 2025), ki opozarja na visoko verjetnost obsežnega vojaškega konflikta v Evropi do leta 2030. Dokument poudarja, da bi lahko cilj take vojne postale celotne družbe. Mediji NATO so medtem kritizirani, da s svojimi poročili ustvarjajo 'jedko eliptično ušesno črvino' o strateško poraženi Rusiji, kar naj bi odražalo željo elit EU po spopadu. Poročila kažejo, da priprave na takšen scenarij potekajo pospešeno.

Vladimir Putin je izjavil, da si Rusija želi dogovora z Ukrajino, tudi o teritorialnih vprašanjih, vendar je to trenutno pravno nemogoče s strani Kijeva. Ponovil je, da je podpisovanje dokumentov z ukrajinskim vodstvom nesmiselno, ter dodal, da je v Ukrajini dovolj ljudi, ki si želijo zdravih odnosov z Rusijo.

Zveza NATO je pozvala k hitri industrijski mobilizaciji in krepitvi obrambe Evrope z namenom odvračanja Rusije, pri čemer so se zaveznice posvetovale o inovativnih pristopih, podobnih tistim v Ukrajini. Ameriški general je izjavil, da bi lahko sile NATO hitro zavzele rusko enklavo Kaliningrad, kar je Moskva označila za sovražno. Nekatere članice NATO so bile presenečene nad Trumpovo napovedjo, da bodo morale financirati ameriško orožje za Kijev, saj o tem niso bile vnaprej obveščene.

Rusija je povečala svojo vojaško prisotnost v Kaliningradski oblasti, kar je povzročilo zaskrbljenost med državami članicami Nata. Strokovnjaki opozarjajo, da Moskva s tem namenoma preizkuša odzive Nata in Evropske unije. Hkrati pa potekajo razprave o tem, ali rusko-beloruske vojaške vaje Zapad 2025 predstavljajo neposredno grožnjo Natu in kako se bo zveza odzvala na nedavne vdore ruskih dronov v zračni prostor Poljske in Romunije. Medtem nekdanji pripadniki Wagnerja, ki so prestopili v Ruski prostovoljni korpus, izražajo odločenost, da se ne bodo ustavili, dokler ne bo Putin odstavljen.

Nemški mediji so podrobneje poročali o smiselnosti izgona 81 afganistanskih državljanov, ki so bili s čarterskim letom prepeljani iz Leipziga v Kabul. Razpravljali so o tem, ali je tovrstna deportacija pravilen korak. Dodatno je bilo razkrito, da so afganistanski storilci kaznivih dejanj, vključno z morilci in posiljevalci, prejeli različne denarne zneske, tudi do 1000 evrov žepnine, pred njihovo deportacijo.

Evropska unija je potrdila, da bo elektronski mejni sistem, ki bo nadomestil žige v potnih listih in vključeval biometrične podatke, prinesel večjo učinkovitost in udobje. Glavni cilj sistema ostaja izboljšanje nadzora in varnosti na zunanjih mejah schengenskega območja.

Nemčija je potrdila, da namerava kupiti protiletalske sisteme Patriot od ZDA in jih predati Ukrajini. Nemški kancler Friedrich Merz je izrazil optimizem glede hitrega dogovora z ZDA glede dobave sistemov Patriot Ukrajini, saj obrambni ministri v teh urah razpravljajo o tehničnih podrobnostih. Dobava sistemov naj bi se zgodila v nekaj dneh ali tednih.

Vodja Policijske sindikalne zveze Jochen Kopelke opozarja na ponovno nasilje ter morebitne smrti in poškodbe ob silvestrovanju. Policijske uprave načrtujejo intervencije, a »obupujejo, ker ni dovolj kadra«.

Ameriški predsednik Donald Trump je s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen sklenil obsežen trgovinski sporazum z Evropsko unijo. Hkrati je Trump skrajšal rok za uvedbo višjih carin na rusko blago z 50 na 10 do 12 dni, kar je med slovanskimi bralci sprožilo komentarje o 'ultimatumu' Rusiji, z nekaterimi mnenji, da 'celo Rusija tega ne bo zdržala'.

Donald Trump, kljub obljubam o končanju 'neskončnih vojn', nadaljuje in celo stopnjuje geopolitično konfrontacijsko politiko svojih predhodnikov. ZDA se pripravljajo na morebitno vojno s Kitajsko, medtem ko se posredna vojna z Rusijo nadaljuje z novim programom oboroževanja Ukrajine, ki se izvaja prek Evrope. Hkrati nemški obrambni minister Boris Pistorius poziva proizvajalce orožja, naj ne ovirajo oboroževanja Evrope in povečajo proizvodnjo v skladu z naraščajočimi vojaškimi izdatki.

V Kerpnu v Nemčiji je prišlo do prometne nesreče, v kateri so trčila tri vozila na cesti B264. Pri tem sta bili dve osebi poškodovani in prepeljani v bolnišnico. Na kraju dogodka je posredovalo 25 gasilcev. Sočasno je v Nürnbergu prišlo do obsežnega reševalnega posredovanja, kjer so se zbrala številna vozila policije, gasilcev in reševalcev. Razlog za to posredovanje bo še pojasnjen.

Od začetka ruske invazije na Ukrajino leta 2022 je pod sumljivimi in nerazjasnjenimi okoliščinami umrlo več kot 75 pripadnikov ruske elite, vključno z oligarhi, politiki in vojaškimi uradniki. Medtem se razkriva, da Rusija načrtuje radikalno zaostritev svoje vojaške strategije z namenom, da bi Nato držala v šahu z jedrskim odvračanjem, kar razkriva dokument iz Moskve.

Rusija je v nočnem napadu na zapor v regiji Zaporožje ubila najmanj 17 ljudi, skupno pa je bilo v napadih na Zaporožje in Dnipropetrovsk ubitih vsaj 20 ljudi, ranjenih pa 40. Medtem je Kremlj potrdil, da je 'zaznal' izjavo Donalda Trumpa, ki je Putinu postavil deset- do dvanajstdnevni ultimat za konec vojne v Ukrajini, sicer se bo Rusija soočila z novimi sankcijami in carinskimi ukrepi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal načrte za proizvodnjo do 1000 obrambnih dronov dnevno, da bi se soočili z ruskimi napadi, ki vznemirjajo noči in povzročajo smrtne žrtve med civilisti. Medtem je ukrajinska obveščevalna služba izvedla "digitálen udar" na Krimu, uničila vse podatke na strežnikih okupacijskih oblasti in povzročila znatne izgube na ruski strani.

Ukrajinski predsednik Zelenski je napovedal, da sta se Ukrajina in Rusija v sredo, 8. maja, že tretjič srečali na neposrednih pogovorih v Istanbulu, vendar se pogovori niso osredotočali na prekinitev ognja ali konec vojne, ampak na izmenjavo ujetnikov in vračanje deportiranih otrok.

Nato se s tesnim sodelovanjem z Nemčijo pripravlja na premestitev dodatnih raket Patriot v Ukrajino. Ukrajina si prizadeva povečati delež domačega orožja na 50 odstotkov, medtem ko je Donald Trump dejal, da ukrajinski predsednik Zelenski ne bi smel ciljati na Moskvo. Nova vlada v Kijevu se sooča z velikimi izzivi, vključno z zagonom proizvodnje orožja in reševanjem množičnih napadov, vključno z napadom na nakupovalno središče. Ukrajina uporablja tudi lastne drone.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal uvedbo desetmesečne prostovoljne vojaške službe za mlade med 18. in 19. letom. Prostovoljci bodo služili izključno na ozemlju Francije, vključno z njenimi čezmorskimi ozemlji. Macron je poudaril potrebo po pripravljenosti države na naraščajoče grožnje, kar je del prizadevanj za okrepitev francoskih oboroženih sil.

Po navedbah nemške obveščevalne službe so železnice pogosta tarča napadov levičarskih skrajnežev. Pri napadih na kritično infrastrukturo naj ne bi upoštevali interesov ljudi, ki se vozijo v službo in drugih nedolžnih ljudi. Napadi so usmerjeni na energetsko infrastrukturo in železniški promet. Storilci naj bi pri tem sprejeli dejstvo, da bodo prizadeti tudi naključni posamezniki.

Ameriški predsednik Donald Trump je po pogovorih s predstavniki obeh držav sporočil, da si tako Tajska kot Kambodža želita takojšnje prekinitve ognja in miru. Trump je poudaril, da sta se obe državi strinjali, da se pogajata o premirju, in izrazil optimizem glede rešitve spora. Kot pogoj za trgovinske sporazume je postavil konec bojev.