APDEJT.si

Zdi se, da se je Donald Trump skorajda brezpogojno podredil Vladimirju Putinu, kar spominja na vpliv Henryja Kissingerja. Rusija kljub počasnemu napredku v Ukrajini leta 2025 in velikim izgubam ohranja samozavest, Putin pa izraža prepričanje v zmago, kar očitno vpliva na Trumpa. Ta je izjavil, da bo Ukrajina kmalu izgubila preostanek regije Donbas.

Osrednja volilna komisija je objavila, kakšna bo glasovnica za delne lokalne volitve 7. decembra v Bukarešti. Glasovnica ima osem strani in vsebuje povzetek, ki prikazuje vrstni red in strani, kjer lahko volivci najdejo kandidata, ki ga želijo obkrožiti.

Evropski komisar za gospodarstvo, Valdis Dombrovskis, je sporočil, da se je stanje v Romuniji izboljšalo zaradi fiskalnih ukrepov, sprejetih poleti. Komisija zato za zdaj ne bo predlagala ustavitve evropskih sredstev. Premier Ilie Bolojan je dejal, da to potrjuje, da so bili ukrepi vlade v zadnjih mesecih pravilni in da začenjajo dajati rezultate.

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je v Bukarešti izjavil, da se Madžarska zanima za uvoz plina iz zaledja Neptun Deep, če se bo Romunija odločila za izvoz. Madžarska se zanima za diverzifikacijo in uvoz plina iz tega zaledja v Črnem morju. Szijjarto je tudi komentiral nakup podjetja Lukoil s strani MOL.

Evropska komisija je predstavila jesenski del evropskega semestra, ki vsebuje gospodarska priporočila za države članice EU. Kljub pričakovanim višjim proračunskim primanjkljajem avstrijskih zveznih dežel in večji proračunski luknji, Bruselj ne bo uvajal novih zahtev za Dunaj. Avstrija naj bi v letih 2025 in 2026 izpolnjevala zgornjo mejo neto izdatkov, določeno v postopku v zvezi s proračunskim primanjkljajem.

Romunski minister za energijo, Bogdan Ivan, je sporočil, da so tri podjetja izrazila zanimanje za nakup premoženja družbe Lukoil v Romuniji. To vključuje rafinerijo Petrotel Ploiești in mrežo bencinskih servisov. Lukoil je sicer pod sankcijami Združenih držav Amerike.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je nakazal, da bi Moskva lahko zavrnila najnovejši ameriški predlog za končanje vojne v Ukrajini, če bi ta odstopal od pogojev, o katerih sta se ruski predsednik Vladimir Putin in ameriški predsednik Donald Trump pogovarjala na srečanju na Aljaski. Kiril Dmitrijev, vodja ruskega državnega premoženjskega sklada, je ključni akter pri pripravi novega predloga za končanje vojne v Ukrajini in deluje kot neuradni komunikacijski kanal med Kremljem in zavezniki Donalda Trumpa.

Madžarski premier Viktor Orbán naj bi se 28. novembra v Kremlju v Moskvi srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Niti Budimpešta niti Moskva o tem srečanju še nista uradno poročali.

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je opozorila, da staranje prebivalstva predstavlja resen izziv za dolgoročno gospodarsko rast. V polletnem poročilu so zapisali, da morajo države nemudoma ukrepati, da preprečijo škodo, ki jo lahko povzroči upočasnjevanje rasti prebivalstva.

Romunsko ustavno sodišče (CCR) bo danes odločalo o pritožbah stranke AUR in vrhovnega sodišča (ICCJ) glede ustavnosti zakona, ki ureja izplačilo zasebnih pokojnin. Odločitev je bila na prejšnjih obravnavah preložena.

Administracija Trumpa je Nicolása Madura, venezuelskega predsednika, uradno označila za člana tuje teroristične organizacije, kar bi lahko razširilo pooblastila za ukrepanje v Venezueli. Na seznam terorističnih organizacij je bil dodan tudi Cartel dos Sóis, za katerega ZDA menijo, da ga vodijo Maduro in drugi člani njegove vlade.

Predsednik Trump je dejal, da je imel "zelo dober" telefonski pogovor s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, ki je temeljil na krhki trgovinski prekinitvi ognja. Trump je sprejel povabilo za obisk Pekinga aprila 2026, Si Jinping pa bo kasneje prihodnje leto obiskal ZDA.

Po kritikah Donalda Trumpa na račun Ukrajine glede hvaležnosti in sprejemanja mirovnega načrta so se ukrajinski, ameriški in evropski uradniki sestali v Ženevi, da bi razpravljali o osnutku ameriškega načrta za končanje vojne v Ukrajini. Trump je poudaril, da načrt ni dokončen predlog za Kijev. ZDA in Ukrajina sta se dogovorili, da bosta nadaljevali z delom na izboljšanem mirovnem načrtu, potem ko so zavezniki izrazili zaskrbljenost glede prvotnega predloga, ki naj bi bil preveč naklonjen Moskvi. Medtem pa je Rusija izvedla smrtonosni napad na Ukrajino.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pojasnil stališče Kitajske glede Tajvana. Xi je Trumpu povedal, da bi morali državi ohraniti dinamiko v svojih odnosih. O tem je poročala državna tiskovna agencija Xinhua.

Belgijske sindikalne organizacije so sprožile tridnevno stavko v znak protesta proti vladnim varčevalnim ukrepom v višini 10 milijard evrov. Stavka je povzročila precejšnje motnje v železniškem in letalskem prometu ter v javnih službah, pričakujejo pa tudi zaprtje šol.

Urad za učinkovitost državne uprave (DOGE), ki ga je po nastopu mandata januarja ustanovil ameriški predsednik Donald Trump in ga je do maja vodil Elon Musk, je predčasno, osem mesecev pred iztekom mandata, končal z delovanjem. Kljub obljubljenim velikim prihrankom, so ti bili na koncu majhni.

Kremlj je zavrnil evropske spremembe ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino kot nesprejemljive in nekonstruktivne. Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi v telefonskem pogovoru s turškim premierjem Recepom Tayyipom Erdoganom izrazil, da je prva različica ameriškega načrta dobra osnova za pogovore, medtem ko so evropske pobude naletele na zavrnitev.

Pomočnik ruskega predsednika je izjavil, da so evropski protinavrh k ameriškemu mirovnemu načrtu za Ukrajino nekonstruktivni in za Rusijo ne bodo delovali. Zelenski je izjavil, da je glavna ovira za mirovni sporazum, ki ga spodbujajo ZDA, ta, da Putin želi pravno priznanje ozemlja, ki ga je ukradel. Putin je o ameriškem mirovnem načrtu govoril tudi s turškim predsednikom Erdoğanom.

Poljske oblasti so obtožile tretjega ukrajinskega državljana, da je bil vpleten v sabotažo na poljski železnici, ki naj bi jo podpirala Rusija. Osumljenec naj bi deloval po navodilih Rusije.

Romunska obmejna policija je sporočila, da je bil sistem vstopa/izstopa (EES) razširjen na štiri dodatne mejne prehode, in sicer na PTF Galați in Oancea (okrožje Galați) ter na letališča v mestih Iași in Cluj. Ta širitev naj bi olajšala nadzor nad državljani držav, ki niso članice EU.