APDEJT.si

Skupina vojaških častnikov v Gvineji Bissau je prevzela "popoln nadzor" nad državo dan po tem, ko so potekale volitve.

Administracija Trumpa je uvedla novo politiko, po kateri bodo morali tuji turisti za vstop v enega od 11 najbolj priljubljenih ameriških narodnih parkov plačati dodatnih 100 dolarjev. Uvedba te politike je bila obrazložena s sloganom 'Amerika na prvem mestu'.

V Nigeriji je bila izvedena nova množična ugrabitev, v kateri je po navedbah krščanske skupine ugrabljenih 315 učencev in učiteljev iz šole St. Mary's v zvezni državi Niger. To je že druga tovrstna ugrabitev v enem tednu, kar povečuje zaskrbljenost glede varnostnih razmer v državi. Za ugrabitve še ni prevzel nihče odgovornosti. Pred tem so neznanci ugrabili 25 deklet v sosednji zvezni državi Kebbi.

V Johannesburgu se je začel prvi vrh skupine G20 v Afriki, ki si prizadeva rešiti dolgotrajne težave, ki prizadevajo najrevnejše države sveta. Vrh poteka kljub bojkotu Združenih držav Amerike.

V brazilskem mestu Belém, kjer potekajo podnebni pogovori COP30, je izbruhnil požar. Zaradi požara so evakuirali udeležence in prekinili pogajanja. Ogenj je izbruhnil v enem od paviljonov, kar je povzročilo paniko med delegati. Generalni sekretar ZN je pozval k dogovoru kljub prekinitvi.

Mjanmarska vojska je sporočila, da je izvedla racijo na spletni center za prevare na tajski meji in aretirala skoraj 350 ljudi. Akcija je del javno objavljenega zatiranja cvetočih centrov na črnem trgu. Vojska krivi oborožene opozicijske skupine, da pod svojo zaščito dopuščajo delovanje centrov za prevare, ki ciljajo na uporabnike interneta z romantičnimi in poslovnimi prevarami, vrednimi več deset milijard dolarjev letno. Po navedbah strokovnjakov je mjanmarska hunta dolgo časa zatiskala oči, vendar je po lobiranju ključne vojaške podpornice Kitajske začela s kampanjo.

V Čilu so potekale prve predsedniške volitve leta 2025. V drugi krog, ki bo decembra, sta se uvrstila Jeannette Jara in José Antonio Kast. Čilski volilni servis je objavil preliminarne rezultate predsedniške tekme.

V Mexico Cityju je prišlo do nasilnih protivladnih protestov, v katerih je bilo poškodovanih najmanj 120 ljudi, večinoma policistov. Protesti so bili usmerjeni proti nasilju zaradi mamil in varnostnim politikam vlade predsednice Claudie Sheinbaum. Protestniki so zahtevali pravico za umorjenega župana.

Donald Trump je, soočen s pritiskom zaradi naraščajočih življenjskih stroškov v ZDA, odpravil del carin, ki jih je sam uvedel na vsakdanje izdelke, kot so kava, avokado in banane. Ta poteza je bila sprejeta z namenom znižanja cen za ameriške potrošnike.

Po padcu ameriškega izvoza sta se ZDA in Švica dogovorili o nižjih carinskih stopnjah. Kljub temu industrijsko združenje Swissmem opozarja pred preveliko evforijo.

Približno 100 protestnikov je blokiralo glavni vhod na podnebno konferenco Združenih narodov COP30 na obrobju brazilske Amazonije. Brazilska vojska je nadzorovala protest.

Najdaljše zaprtje ameriške vlade v zgodovini je povzročilo težave malim podjetjem, odvisnim od zveznih pogodb. Podjetja so zmanjševala stroške, razmišljala o odpuščanjih in iskala stabilno delo, medtem ko so poskušala priti do zaprtih vladnih uradov. Zakonodajalci so se vrnili v Washington, da bi glasovali o kompromisni zakonodaji, ki bi financirala vlado do 30. januarja. Pričakovati je, da bo večina demokratov glasovala proti predlogu zakona.

Svetovne delnice so v četrtek večinoma pridobile, potem ko so se ameriške delnice ustalile blizu rekordnih vrednosti. Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal zakon o financiranju vlade, s čimer se je končala rekordna 43-dnevna zaustavitev.

Najdaljše zaprtje ameriške vlade v zgodovini je povzročilo težave malim podjetjem, ki so odvisna od zveznih pogodb. Podjetja so zmanjšala porabo, razmišljala o odpuščanjih in iskala stabilno delo, medtem ko so poskušala stopiti v stik z zaprtimi vladnimi uradi. Zakonodajalci so se vrnili v Washington, da bi glasovali o kompromisni zakonodaji, ki bi financirala vlado do 30. januarja.

Po 43 dneh je ameriški predsednik Donald Trump podpisal zakon o financiranju vlade, s čimer se je končala najdaljša zaustavitev delovanja vlade v ameriški zgodovini. Zakon zagotavlja sredstva za delovanje vlade do konca januarja in omogoča ponoven zagon agencij ter izplačilo zamujenih plač zaposlenim. Kljub temu se politični spori med republikanci in demokrati glede financiranja še niso umirili, Trump pa je za zaustavitev okrivil demokrate.

Predsednik Trump je omilil svoje stališče glede reforme vizumov H-1B in izjavil, da morajo ZDA pripeljati talente iz celega sveta, ker se ne morejo zanašati na dolgotrajno brezposelne. Poudaril je, da Amerika potrebuje tuje talente, saj v državi ne premore določenih znanj.

Po 43 dneh je ameriški predsednik Donald Trump podpisal začasni proračun, ki ga je predhodno sprejel parlament, s čimer se je končala najdaljša blokada vladnih služb v zgodovini ZDA.

Predsednik ZDA Donald Trump je podpisal zakon o financiranju vlade, s čimer se je končala 43-dnevna zaustavitev delovanja vlade, ki je bila najdaljša v ameriški zgodovini. Zakon, ki ga je sprejel kongres, bo zagotovil sredstva za delovanje vlade do konca januarja. Trump je za zaustavitev okrivil demokrate.

Konec najdaljšega zaprtja ameriške vlade v zgodovini bi pomenil olajšanje za mala podjetja, ki so odvisna od zveznih pogodb ali financiranja. Med sedemtedenskim zaprtjem so podjetja zmanjševala porabo, razmišljala o odpuščanjih in iskala stabilno delo, hkrati pa so poskušala stopiti v stik z zaprtimi vladnimi uradi.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal zakon o financiranju vlade, s čimer je uradno končal najdaljšo zaustavitev delovanja vlade v zgodovini Združenih držav, ki je trajala 43 dni. Pred tem je zakon potrdil predstavniški dom, s čimer so se odprla vrata za ponovno delovanje zveznih agencij in izplačilo zaostalih plač zaposlenim. Zaustavitev je povzročila finančne težave zveznim uslužbencem, zamude na letališčih in dolge vrste pred bankami s hrano.