APDEJT.si

Ob dnevu dela so po Združenih državah Amerike potekali protesti pod sloganom "Delavci nad milijarderji", ki so bili usmerjeni proti politiki administracije Donalda Trumpa. Protestniki so zahtevali svobodo, pravičnost in varnost za delavce. V več kot tisoč protestih so udeleženci izražali nezadovoljstvo nad kopičenjem bogastva pri peščici in zahtevali večjo moč za delavce. Protesti so potekali v več kot 800 mestih, vključno s protestom v Swampscottu, kjer so se zbrali proti Trumpu in njegovim podpornikom med milijarderji. Župan Chicaga je ostro obsodil grožnje o napotitvi zveznih enot v mesto v zvezi z imigracijsko politiko. V Denverju se je zbralo več tisoč ljudi, ki so podpirali delavce in nasprotovali Trumpovi administraciji. Medtem pa je sekretarka za domovinsko varnost, Kristi Noem, izjavila, da Los Angeles ne bi obstajal, če Trump ne bi poslal nacionalne garde, kar je sprožilo kritike.

V ZDA je policija aretirala protestnike, ki so zasedli pisarno predsednika Microsofta zaradi sodelovanja podjetja z izraelsko vojsko. Liz Truss je bila kritizirana zaradi deljenja zavajajočega posnetka laburističnega ministra, s čimer je podpihovala protiasilantsko razpoloženje. Strokovnjaki opozarjajo na dolgotrajno upadanje mednarodnega turizma v ZDA. Nigel Farage je bil kritiziran zaradi odsotnosti iz parlamenta, da bi podpiral Donalda Trumpa. Gostiteljica CNN je izpostavila neresnične trditve svetovalca Donalda Trumpa o množičnih streljanjih. V ZDA se krepi digitalni odpor proti izvajanju imigracijske zakonodaje.

Po podatkih ameriškega urada za popis prebivalstva, ki jih je analiziral Pew Research Center, je zaradi strožjih imigracijskih politik Donalda Trumpa med januarjem in julijem iz ameriške delovne sile izginilo več kot 1,2 milijona priseljencev. To pomanjkanje delavcev najbolj prizadene kmetije in gradbišča, zlasti v času sezone paradižnika.

V Avstraliji so potekali protesti proti migrantom, v katerih so pričakovali tudi prisotnost neonacistov. Na Japonskem pa so izbruhnili protesti zaradi vzpostavitve 'domov' za afriške 'partnerje' v japonskih mestih pod okriljem Japonske agencije za mednarodno sodelovanje (Jica). Pobuda naj bi ustvarjala 'mirno sožitje'.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je poudaril zavezanost Irana k diplomatskemu reševanju vprašanj, povezanih z njegovim jedrskim programom, in pozval ZDA in Evropo, naj končajo konfrontacijo in se vrnejo k diplomaciji. Med srečanjem z iranskim predsednikom v Kitajski je generalni sekretar ZN António Guterres izrecno priznal pravico Irana do miroljubne jedrske tehnologije, hkrati pa izrazil zaskrbljenost zaradi morebitnih ponovnih sankcij. Pezeškian je poudaril, da Iran stremi k miru in stabilnosti ter obsoja agresivna dejanja sionističnega režima.

Po poročanju Bloomberga ruski predsednik Vladimir Putin uporablja vožnje z avtomobilom Aurus z voditelji drugih držav kot diplomatsko orodje. Nedavni primer je bil na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠOS), ko se je Putin z indijskim premierjem Narendro Modijem peljal v limuzini Aurus. Pogovor med Putinom in Modijem v avtomobilu naj bi bil nenačrtovan. Uporaba avtomobilov Aurus naj bi povečala prestiž znamke v tujini.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev in armenski premier Nikol Pašinjan sta se sestala ob robu vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO), kjer sta razpravljala o mirovnem sporazumu med državama. Pašinjan je ponovil, da je bil dosežen mir med Armenijo in Azerbajdžanom, in izpostavil sporazume, podpisane v Washingtonu. Turški in armenski voditelji si prizadevajo za sodelovanje, medtem ko azerbajdžanski mirovni proces napreduje. Iranski predsednik Pezeškjan je potrdil podporo Irana mirovnemu sporazumu med Azerbajdžanom in Armenijo.

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (ATƏT) je, po skupni zahtevi Armenije in Azerbajdžana, pozdravila odločitev o ukinitvi skupine Minsk in s tem povezanih struktur. Generalni sekretar ATƏT Feridun Sinirlioğlu in predsednica ATƏT, finska zunanja ministrica Elina Valtonen, sta izrazila zadovoljstvo nad tem korakom, ki naj bi prispeval k trajni miru v Južni Kavkaziji. Poleg tega so bile razglašene za neveljavne vse prejšnje odločitve ATƏT v zvezi z nekdanjim armensko-azerbajdžanskim konfliktom. Predsednik Azerbajdžana İlham Əliyev se je srečal z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom na robu vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje, kjer so razpravljali o mirovni agendi med državama. Zaključek organizacijskih in tehničnih zadev, povezanih z zaprtjem procesa Minsk, je predviden do 1. decembra 2025.

Izraelski zračni napad v Sani v Jemnu je ubil premierja hutijevske vlade Ahmeda Ghaleb al-Rahawija in druge visoke uradnike. Hutijevci, ki jih podpira Iran, so po napadu vdrli v dve agenciji ZN in zagrozili z »mračnimi dnevi« za Izrael. V Sani so potekale žalujoče slovesnosti za umrlimi, medtem ko se povečujejo skrbi glede širitve regionalne vojne.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je med 2. in 4. septembrom obiskal Kitajsko na povabilo predsednika Si Đinpinga, kjer se je udeležil obeležitve 80. obletnice zmage v drugi svetovni vojni. Med obiskom se je sestal tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Inštitut za preučevanje vojne (ISW) poroča, da Rusija krepi dezinformacijsko kampanjo na Zahodu, da bi vplivala na odločitve v svojo korist, pri čemer obtožuje evropske države podaljševanja vojne v Ukrajini. Hkrati tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, pravi, da Vladimir Putin ne izključuje srečanja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, vendar resne priprave trenutno niso v teku.

Na Beneškem filmskem festivalu je bil premierno prikazan film 'Čarovnik iz Kremlja', v katerem Jude Law upodablja Vladimirja Putina. Film, ki ga je režiral Olivier Assayas, prikazuje vzpon Putina na oblast v 90. letih skozi oči političnega stratega, ki ga igra Paul Dano. Kritike so mešane, pri čemer nekateri hvalijo igralske predstave, medtem ko drugi menijo, da film ne doseže potenciala teme. Law je izjavil, da ga je bilo težko upodobiti Putina zaradi njegovega 'poker obraza'.

Po navedbah Združenih narodov je območje Shenzhen-Hongkong-Guangzhou prehitelo Tokio-Yokohamo in postalo vodilno inovacijsko središče na svetu. Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) pri ZN je objavila, da je to območje prevzelo vodilno mesto.

Kitajski predsednik Xi Jinping je na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) pozval k mednarodni pravičnosti in krepitvi gospodarskega sodelovanja. Ob tem je poudaril potrebo po nasprotovanju 'mentaliteti hladne vojne' in obljubil 280 milijonov dolarjev pomoči članicam SCO. Na srečanju so bili prisotni tudi voditelji Rusije in Indije, Vladimir Putin in Narendra Modi, kar je bil za nekatere znak enotnosti proti ZDA. Hkrati naj bi po navedbah BitcoinEthereumNews.com, kar 42 odstotkov svetovne populacije verjame protiameriški naraciji Kitajske.

Ukrajina sumi, da je Rusija vpletena v umor nekdanjega predsednika parlamenta Andrija Parubija. EU naj bi pripravljala natančne načrte za napotitev vojakov v Ukrajino. V ruskem napadu v regiji Zaporožje je bil ubit par na svojem domu v vasi Omelnik.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se v četrtek v Parizu srečal z evropskimi voditelji. Srečanje naj bi potekalo v sklopu mednarodnih prizadevanj za rešitev konflikta, srečanje z ameriškim predsednikom Trumpom pa zaenkrat ni predvideno.

Kim Jong-un je obiskal novo proizvodno linijo raket, preden je z vlakom odpotoval v Peking na vojaško parado, poroča agencija Yonhap. Obisk proizvodnje raket je bil izveden v ključnem vojaško-industrijskem podjetju. Poročila kažejo na pospešeno proizvodnjo raket.

Romunska Universitatea Craiova se je senzacionalno uvrstila v skupinski del UEFA Konferenčne lige, potem ko je v play-offu izločila turški Istanbul Başakşehir s skupnim izidom 5:2. Po zmagi je trener Mirel Rădoi napovedal tri pomembne okrepitve ekipe. Tekma v Romuniji se je končala s 3:1 za domače, potem ko je Başakşehir sicer povedel, a sta Cicaldau in Baiaram že v prvem polčasu preobrnila rezultat.

V Azerbajdžanu poteka sojenje obtoženim za zločine proti človečnosti in vojne zločine, storjene med vojno v Gorskem Karabahu. Sojenje razkriva nove podrobnosti o pripravi in izvajanju agresivne vojne s strani Armenije, vključno s terorističnimi dejanji in financiranjem terorizma. Arkadi Ghukasyan, eden od obtoženih, je podal izjave, ki potrjujejo vpletenost Armenije v napade, vključno z ukazom za obstreljevanje Ganje. Sojenje se bo nadaljevalo z novimi obravnavami.

Armenski premier Nikol Pašinjan je zavrnil izjave izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja o armenskem genocidu. Netanjahujeve izjave so sprožile odzive tudi v Turčiji. Hkrati se v Izraelu krepijo protesti proti Netanjahuju zaradi spornega ravnanja in nezmožnosti dosega dogovora o izpustitvi talcev. Demonstranti zahtevajo njegovo odstopitev, medtem ko Economist ocenjuje, da je Netanjahuju najbolj pomembno lastno politično preživetje.