APDEJT.si

Armenski premier Nikol Pašinjan je zavrnil izjave izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja o armenskem genocidu. Netanjahujeve izjave so sprožile odzive tudi v Turčiji. Hkrati se v Izraelu krepijo protesti proti Netanjahuju zaradi spornega ravnanja in nezmožnosti dosega dogovora o izpustitvi talcev. Demonstranti zahtevajo njegovo odstopitev, medtem ko Economist ocenjuje, da je Netanjahuju najbolj pomembno lastno politično preživetje.

Armenski premier Nikol Pašinjan ni izključil možnosti izstopa Armenije iz Evrazijske gospodarske unije (EAEU). Izjavil je, da bo Armenija, ko bo napočil čas, izbirala med Evropsko unijo in EAEU. Poudaril je, da hkratno članstvo v obeh organizacijah ni mogoče, končna odločitev pa bo temeljila na volji ljudstva in trenutnih okoliščinah.

Azerbajdžan si prizadeva za mir in stabilnost v regiji, kar dokazujejo nedavni diplomatski napori in intervjuji predsednika Ilhama Alijeva za mednarodne medije. Poudarjeni so gospodarski, politični in diplomatski dosežki države ter njena vloga pri oblikovanju geos politične arhitekture regije. Pogovori med Azerbajdžanom in Armenijo o mirovnem sporazumu potekajo, vendar obstaja zaskrbljenost zaradi morebitnih zunanjih vplivov na proces.

Armenski premier Nikol Pašinjan je napovedal, da bo sprožil postopek za odstavitev katolikosa vseh Armencev Garegina II. s položaja voditelja Armenske apostolske cerkve. Ta poteza sledi mesec dni molka in predhodnim grožnjam s strani Pašinjana.

Neznanci so v Mainzu pred povratno tekmo kvalifikacij UEFA Conference League med ekipama FSV Mainz 05 in Rosenborg Trondheim priredili ognjemet pred hotelom, kjer so bili nastanjeni gostujoči nogometaši. Storilci naj bi bili oblečeni v črno in z rdečimi rutami čez obraz. Cilj naj bi bil vplivati na Mainzu, ki je potreboval preobrat.

Celje in Olimpija sta se pripravljala na povratne tekme zadnjega kroga kvalifikacij za Konferenčno ligo. Celje je v Ostravi branilo minimalno prednost 1:0 proti Baniku, medtem ko je Olimpija v Erevanu lovila zaostanek 1:4.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je zavrnil obtožbe izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, da s podporo priznanju palestinske države spodbuja antisemitizem. Macron je v odprtem pismu poudaril, da se boj proti antisemitizmu ne sme zlorabljati. Spor se je razplamtel po Macronovi izjavi, da bo Francija priznala Palestino.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v podcastu presenetljivo priznal genocid nad Armenci, ki se je zgodil pred 110 leti v Osmanskem cesarstvu. S tem je postal prvi izraelski premier, ki je uradno priznal ta dogodek. Izrael se je doslej izogibal priznanju zaradi odnosov s Turčijo, ki ne priznava genocida. Odnosi med državama so trenutno precej napeti.

V Izraelu so potekali množični protesti, na katerih so ljudje zahtevali takojšnjo prekinitev ognja v Gazi in izpustitev talcev. Protestniki so blokirali avtoceste in se zbrali pred uradom premierja Netanjahuja. Medtem ko se nadaljujejo pogovori o premirju, protestniki kritizirajo vlado zaradi ignoriranja Hamasovega odziva na predlog o premirju. Nekateri viri v vladi menijo, da je Hamasov odziv le trik. Sočasno izraelske sile nadaljujejo z napadi v Gazi, kar dodatno zaostruje napetosti.

Izraelski zračni napadi z droni v bližini Damaska so po poročanju sirskih državnih medijev zahtevali življenja najmanj šest sirskih vojakov. Napadi so se zgodili v torek blizu Kisweha, tik pred glavnim mestom. Po navedbah sirskega observatorija za človekove pravice so bili ubiti najmanj trije vojaki.

Giorgia Meloni je pozvala Izrael, naj ustavi napade in vojaško okupacijo Gaze, konča širitev naselbin na Zahodnem bregu in omogoči dostop pomoči v Gazo. Hkrati se krepi gibanje BDS, ki poziva k bojkotu, dezinvestiranju in sankcijam proti Izraelu, pridružujejo pa se mu tudi zdravniki in filmski ustvarjalci. Pojavljajo se tudi očitki o sovraštvu do tistih, ki branijo Izrael. Meloni se je v Riminiju soočila s kritikami glede reforme pravosodja in poudarila, da jo bo nadaljevala kljub politiziranim sodnikom.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je v intervjuju za Al Arabiya poudaril, da je največja grožnja muslimanskemu svetu sektaška razdeljenost, pri čemer je izpostavil Azerbajdžan kot eno redkih držav, kjer šiiti in suniti molijo skupaj v isti mošeji. Alijev je tudi zavrnil navedbe, da bi koridor Zangezur kakorkoli ogrožal Iran, in poudaril dobre meddržavne odnose med Azerbajdžanom in Iranom. Dodal je še, da Azerbajdžan lahko poveča izvoz plina v Sirijo preko Turčije, pri čemer Katar zagotavlja finančna sredstva.

Avstralija je izgnala iranskega veleposlanika Ahmada Sadeghija, kar je prvi takšen primer v državi po drugi svetovni vojni. Razlog za izgon so obtožbe, da je iranski režim usmerjal antisemitske napade na judovske objekte v Sydneyju in Melbournu. Premier Anthony Albanese je dejal, da je Iran "prestopil mejo" in prekinil diplomatske vezi. Medtem je šef ZN za jedrsko energijo Rafael Grossi prejel 24-urno zaščito zaradi specifičnih groženj iranskih oblasti.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz o ukinitvi sistema brezplačne varščine, ki je omogočal, da se ponavljajoči prestopniki vrnejo na ulice in medtem zagrešijo dodatna kazniva dejanja. Medtem pa se kalifornijski projekt hitre železnice sooča z novo finančno krizo, pri čemer uradniki prosijo državno zakonodajo za dodatno milijardo dolarjev letno, da bi projekt ohranili pri življenju. Zahteva sledi odločitvi predsednika Trumpa iz leta 2024, da prekliče 4 milijarde dolarjev zveznih sredstev.

Madžarski režiser Bela Tarr in italijansko-armenski avtor Yervant Gianikian bosta prejemnika letošnje nagrade Darka Bratine. Nagrado bosta prejela na čezmejnem filmskem festivalu Poklon viziji, ki bo potekal med 7. in 12. oktobrom.

Obisk azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva v Združenih državah Amerike je bil tema posebne seje azerbajdžanske vlade. Podpredsednik vlade Šahin Mustafajev je dejal, da je izid obiska v Washingtonu rezultat naraščajoče avtoritete Azerbajdžana.

Madžarska nizkocenovna letalska družba Wizz Air bo 30. septembra začela izvajati povratne lete med Larnako na Cipru in Gyumrijem v Armeniji. Leti z mednarodnega letališča Shirak v Gyumriju bodo potekali dvakrat tedensko, ob torkih in sobotah, do 25. oktobra. Cene vozovnic se začnejo pri 14,99 evrih.

Na sodišču v Azerbajdžanu so potekala zaslišanja prič o vojnih zločinih in zločinih proti človečnosti, ki naj bi jih zagrešile armenske sile med napadi na Šušo, Kalbadžar, Fizuli in Zangilan. Priče so izpovedale o pomanjkanju humanitarnih koridorjev za civiliste med zasedbo Šuše ter o topniškem obstreljevanju s strani Armenije. Obravnavajo se tudi obtožbe o pripravi in vodenju agresivne vojne, genocidu, kršitvah vojnih zakonov, terorizmu in financiranju terorizma.

Evropo in Sredozemlje je v začetku avgusta prizadela izjemna suša, ki je po podatkih Evropskega observatorija za sušo prizadela več kot polovico tal. Najhuje sta prizadeti Gruzija in Armenija, kjer suša pesti 97 % ozemlja, v Franciji pa je prizadetih 63 % tal. Suša je dosegla rekordne ravni.

V armenskem mestu Gjumri so potekali protesti tako zagovornikov kot nasprotnikov ruske vojaške baze št. 102. Nasprotniki zahtevajo umik ruskih sil, medtem ko jo podporniki branijo. Politična stranka V imenu republike je organizirala protest pred bazo in pozvala k prenehanju ruske prisotnosti v državi.