APDEJT.si

12. avgusta se je v Armeniji začela skupna vojaška vaja Združenih držav Amerike in Armenije z imenom "Eagle Partner 2025". Vaja se osredotoča na pripravo in izvajanje mirovnih nalog, s poudarkom na postopkih medicinske evakuacije. Na otvoritveni slovesnosti je bil prisoten prvi namestnik obrambnega ministra Armenije in načelnik generalštaba oboroženih sil, generalpodpolkovnik Edvard Asrian.

Predsednik Azerbajdžana İlham Əliyev je prejel čestitke od varuha človekovih pravic (Ombudsmana) Səbine Əliyeva in voditeljev verskih skupnosti v Azerbajdžanu. Predsednik Tadžikistana Emomali Rahmon je prav tako poslal čestitko İlhamu Əliyevu.

Azerbajdžan in Armenija sta se obrnila na generalnega sekretarja OVSE z zahtevo po zaprtju Minskove skupine. Zunanji ministri obeh držav so pripravili osnutek sklepa o zaprtju Minskovega procesa OVSE in s tem povezanih struktur, ki je bil posredovan državam članicam OVSE.

Apelacijsko sodišče v Armeniji je razsodilo, da je bil pripor ruskega poslovneža in lastnika skupine podjetij "Tašir", Samvela Karapetjana, nezakonit. Karapetjana so junija priprli zaradi obtožb o javnem pozivanju k prevzemu oblasti. Njegova odvetnica, Liana Gasparjan, je potrdila, da je sodišče ugotovilo, da je bil pripor 18. junija neupravičen.

Iran je sprva nasprotoval načrtovanemu koridorju v Armeniji, ki ga je podpiral Donald Trump, a se zdi, da zdaj spreminja svoje stališče. Vendar pa iranski predsednik Masoud Pezeshkian opozarja Armenijo pred morebitno ameriško strategijo, ki stoji za tem koridorjem, ki bi povezal Azerbajdžan z njegovo eksklavo blizu iranske meje. Iranski uradniki so o tem vprašanju govorili z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom.

Azerbajdžan in Armenija sta objavila celotno besedilo mirovnega sporazuma, ki med drugim vključuje medsebojno priznavanje meja iz sovjetske dobe, zavračanje uporabe sile, reševanje problematičnih vprašanj dvostransko in opredelitev pojma separatizma. Meja med državama bo določena s posebnim sporazumom, predvideno pa je tudi imenovanje azerbajdžanskega veleposlanika v Erevan. Državi bosta ustanovili komisijo za nadzor izvajanja mirovnega sporazuma in se izognili nameščanju sil tretjih držav na meji.

Armenija in Azerbajdžan sta podpisala pomemben sporazum, katerega cilj je končati desetletja trajajoč konflikt, ki je vključeval dve obsežni vojni in bi lahko odprl nove trgovinske priložnosti. Objavljeno je bilo celotno besedilo mirovne pogodbe, o kateri sta se državi dogovorili marca 2025. Pojavljajo pa se tudi vprašanja o tem, ali bi Moskva lahko negativno vplivala na mirovni dogovor.

Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je podprl idejo ameriškega predsednika Donalda Trumpa o boju proti latinskoameriškim narkokartelom, pri čemer je predlagal, da se ameriške specialne enote pošlje v Kijev, saj naj bi se v Ukrajini kot plačanci borilo veliko število preprodajalcev drog. Medtem je bil v Beli hiši podpisan pomemben tranzitni sporazum med Azerbajdžanom in Armenijo, ki ga je posredoval in moderiral ameriški predsednik Trump.

Armenija in Azerbajdžan sta po skoraj štirih desetletjih spopadov podpisali mirovni sporazum. Dogovor je bil sklenjen s posredovanjem Združenih držav Amerike na mirovnem vrhu v Beli hiši, kjer sta voditelja držav tudi podpisala sporazum, ki naj bi končal desetletja trajajoči konflikt.

Poljska in Srbija sta izrazili zadovoljstvo ob podpisu zgodovinske izjave med Azerbajdžanom in Armenijo, ki jo je podprla tudi ameriška administracija. Poljsko zunanje ministrstvo je pozdravilo izjavo na družbenem omrežju X, srbsko zunanje ministrstvo pa je izpostavilo konstruktivno delovanje obeh strani. Slovenija je prav tako pozdravila voditelje Azerbajdžana in Armenije zaradi mirovnega sporazuma in pohvalila vlogo ZDA pri končanju desetletja trajajočega konflikta, pri čemer ocenjuje, da bo mirovni sporazum prinesel nove priložnosti in blaginjo regiji.

Rusija izraža interes za stabilnost in blaginjo v Južnem Kavkazu, kar je poudarila tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zakharova v komentarju na pogovore med voditeljema Azerbajdžana in Armenije v Washingtonu. Kljub mnenjem o ruskem 'strateškem porazu' v regiji, Moskva ostaja aktivna pri iskanju mirovnega sporazuma med državama.

Iran je zagrozil, da bo blokiral koridor, načrtovan v Kavkazu v okviru regionalnega sporazuma, ki ga je podprl nekdanji ameriški predsednik Donald Trump. Iranski mediji so poročali, da Teheran koridor vidi kot potencialno grožnjo in ne kot pot za Združene države, temveč kot "pokopališče za Trumpove plačance". Koridor je del mirovnega načrta med Armenijo in Azerbajdžanom.

Armenija je po tristranskem vrhu s Turčijo dobila signal za normalizacijo odnosov s Turčijo, namestnik zunanjega ministra Vahan Kostanjan pa je podpis skupne mirovne deklaracije z Azerbajdžanom označil za zgodovinskega. Irak je prav tako izrazil podporo skupni deklaraciji med Azerbajdžanom in Armenijo, ki vključuje "načrt za mir".

Donald Trump naj bi se 8. avgusta v Beli hiši srečal s predsednikom Azerbajdžana Ilhamom Alijevim in premierjem Armenije Nikolom Pašinjanom, saj naj bi bili državi blizu zgodovinskemu sporazumu.

Predsednika Armenije in Azerbajdžana naj bi se med 7. in 8. avgustom v Washingtonu sestala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, z namenom sklenitve mirovnega sporazuma.

Vladimir Putin je pohvalil avtoriteto Indije v mednarodnih zadevah in izrazil prepričanje, da bosta Rusija in Indija še naprej širili konstruktivno sodelovanje. Poudaril je, da je Indija dosegla široko priznane uspehe na družbeno-ekonomskem, znanstvenem in tehničnem področju.

Armenski premier Nikol Pašinjan se bo ta teden v Washingtonu srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in azerbajdžanskim predsednikom Ilhamom Alijevim. Srečanje naj bi okrepilo strateško partnerstvo med Armenijo in ZDA. Predsednik Trump naj bi poskušal končati konflikt med Armenijo in Azerbajdžanom.

Azerbajdžanski premier Ali Asadov in gruzijski premier Irakli Kobakhidze sta se srečala v Turkmenbašiju, kjer sta razpravljala o poglabljanju dvostranskih odnosov in strateškem partnerstvu med državama. Kobakhidze je ponovno potrdil pripravljenost Gruzije za spodbujanje dialoga med Armenijo in Azerbajdžanom. Srečal se je tudi z armenskim predsednikom Vahagnom Khachaturyanom, s katerim sta govorila o prijateljskih odnosih med državama in sodelovanju na različnih področjih.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio in francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot sta v telefonskem pogovoru razpravljala o prizadevanjih za mir med Armenijo in Azerbajdžanom. Ponovno sta potrdila zavezanost preprečevanju razvoja ali pridobitve jedrskega orožja s strani Irana. Pogovor je zajemal tudi humanitarne teme.

Armenija je obtožila azerbajdžanske sile, da so streljale na armenski bager, ki je gradil cesto v bližini meje v regiji Syunik. Azerbajdžan je te trditve zavrnil. Incident je dodatno zaostril že tako napete odnose med državama.