APDEJT.si

Podnebni aktivisti so ostro kritizirali pomanjkanje pomembnih dogovorov na podnebni konferenci Združenih narodov COP30 v Belému v Braziliji. Čeprav so se pogajalci zavezali k večjemu financiranju držav za prilagajanje na ekstremne vremenske razmere, končni dogovor ne vključuje jasnih podrobnosti o postopni opustitvi fosilnih goriv ali krepitvi nezadostnih načrtov držav za zmanjšanje emisij. Kljub ustanovitvi prostovoljne platforme za pospešitev podnebne zaščite in novega sklada za zaščito deževnega gozda, ni bilo doseženo soglasje o akcijskem načrtu, niti konkretni cilji za opustitev premoga, nafte in plina.

Konferenca Cop30 v Braziliji je dosegla napredek pri financiranju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, vendar so ključne države blokirale prizadevanja za opustitev fosilnih goriv. Brazilski sklad za tropske gozdove je prejel pomembna sredstva, odsotnost Združenih držav pa je bila opazna. Kljub izzivom so pogovori poudarili nujnost podnebnih ukrepov. Skupna izjava, sprejeta brez sodelovanja ZDA, ohranja krhko podnebno sodelovanje za globalni jug. Rusija in Savdska Arabija sta imeli velik vpliv na končno besedilo.

Domorodni protestniki so vdrli na konferenco COP30 v Belému v Braziliji, kjer so zahtevali, da jih vključijo v središče podnebnih pogovorov. Protestniki so prebili ovire in vstopili v konferenčno dvorano, kar je posnel novinar TeleSURtv André Vieira. Na konferenci se zbirajo svetovni voditelji, levičarski podnebni aktivisti in znanstveniki, da bi razpravljali o podnebnih zavezah.

Ukrajina zahteva od Rusije 43 milijard ameriških dolarjev odškodnine za okoljsko škodo, ki je nastala med rusko agresijo. Sredstva naj bi bila namenjena za financiranje okolju prijazne obnove po koncu vojne, je na podnebni konferenci ZN v Braziliji dejal namestnik ministra za gospodarstvo in okolje, Pavlo Kartashov. Kot primere škode je navedel ogromne količine kerozina, nafte in dizla, ki so se sprostile med vojno.

Predsedstvo podnebnega vrha COP30 v brazilskem Belemu je objavilo prvi osnutek zaključnih odločitev, ki vključuje možnost potrditve načrta za prehod od fosilnih goriv. Ta korak bi bil pomemben napredek glede na dogovor iz Dubaja.

Podnebna konferenca COP30 v Braziliji se je končala brez zavezujoče zaveze o opustitvi fosilnih goriv, kar je izzvalo takojšnje proteste številnih držav. Te države so opozorile, da končni osnutek ogroža prizadevanja za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C.

Papež Leo XIV. je med podnebnimi pogovori Združenih narodov v Braziliji ponovno pozval države, naj sprejmejo konkretne ukrepe za zaustavitev podnebnih sprememb, ki ogrožajo planet.

Najnovejši osnutek dogovora na podnebni konferenci COP30 v brazilskem Belemu ne vključuje globalnega načrta za prehod od fosilnih goriv, kar je razočaralo številne države, vključno s Slovenijo. Predlogu, ki ga je pripravila gostiteljica Brazilija, nasprotuje več kot 30 držav, saj menijo, da je opustitev fosilnih goriv ključna za dosego podnebnih ciljev.

Na podnebnem vrhu COP30 v Belému v Braziliji so domorodski protestniki blokirali glavni vhod in zahtevali ustavitev vseh razvojnih projektov v Amazoniji ter srečanje s predsednikom Lulo da Silvo. Protest je trajal 90 minut in se končal mirno, delegati pa so za vstop uporabljali stranski vhod. Brazilska vlada je branila varnost na vrhu po prejšnjih pomislekih.

Protestniki so vdrli na podnebno konferenco COP30 v brazilskem Belem, kjer so se spopadli z varnostniki Združenih narodov in zahtevali močnejšo zaščito Amazonije in domorodnih ozemelj. Protestniki so mahali z rumenimi zastavami in protestirali proti vrtanju nafte v Amazoniji. Varnostniki so morali zabarikadirati vhod na prizorišče konference.

Brazilija je na podnebni konferenci COP30 predstavila osnutek sporazuma, ki ne vključuje nobene omembe opuščanja fosilnih goriv, zaradi močnega odpora držav proizvajalk. Posledično je COP30 opustila prejšnji osnutek načrta za prehod stran od fosilnih goriv, kar je povzročilo spor glede prihodnosti fosilnih goriv in sprožilo zadnji poskus dogovora o fosilnih gorivih in financah.

Na podnebno konferenco COP30 v Belému je vdrlo več deset protestnikov, med njimi tudi pripadniki domorodnih skupnosti. Prišlo je do spopadov z varnostniki pri vhodu, protestniki pa so zahtevali ukrepanje glede podnebnih sprememb.

Na tisoče podnebnih protestnikov je v brazilskem mestu Belem protestiralo in zahtevalo več ukrepov za zaščito planeta. Protestniki so se spopadli z varnostniki na glavnem prizorišču podnebnih pogovorov ZN, poskušali so vdreti na prizorišče.

Predsednica Generalne skupščine ZN in nekdanja zunanja ministrica Annalena Baerbock je izrazila potrebo po reformah v podnebnih konferencah. Poudarila je, da morajo države članice v času geopolitičnih napetosti spodbujati lastne pobude za dosego napredka. Izjavo je podala na otoku Cambu blizu prizorišča svetovne podnebne konference v Braziliji.

Vodja Mednarodne pomorske organizacije (IMO) Arsenio Dominguez je v Braziliji dejal, da si še naprej prizadeva za globalne predpise, ki bi pomorski promet preusmerili od fosilnih goriv. Kljub blokadi novih pravil s strani ZDA in Savdske Arabije prejšnji mesec, IMO vztraja pri uvedbi globalne pristojbine za ogljik, s čimer želi spodbuditi zmanjšanje onesnaževanja s strani ladijskega prometa.

Podnebna konferenca ZN COP30 v brazilijskem Belemu se je zaključila s potrditvijo Belemskega paketa, ki ne vključuje načrta za prehod od fosilnih goriv. Brazilija se je zavezala, da bo ločeno od Združenih narodov vodila pobudo za načrt odprave fosilnih goriv in deforestacije.

Minister Kumer je ponovil kritike glede osnutkov zaključnih dokumentov COP30, ki jih je posredovalo brazilsko predsedstvo. Poudaril je, da so osnutki premalo ambiciozni in da od držav EU zahtevajo preveč finančnih sredstev, zaradi česar jih EU ne more podpreti.

Novo poročilo organizacije Oil Change International razkriva, da je 25 držav, vključno z Azerbajdžanom, Kazahstanom, Rusijo in Združenimi državami Amerike, med novembrom 2023 in oktobrom 2025 dobavljalo nafto in rafinirana goriva Izraelu. Poročilo, ki je bilo objavljeno na podnebni konferenci COP30 v Braziliji, trdi, da ta dobava goriva prispeva h krizi v Gazi, ki jo označujejo kot »genocid«.

Na prizorišču podnebne konference COP30 v Belemu je izbruhnil požar v modri coni, kjer so razstavni paviljoni držav. Delegati, vključno s slovensko delegacijo, so morali zapustiti območje konference. Požar je pod nadzorom, vendar se pričakuje, da se bodo pogajanja zavlekla.

Nemška vlada je izrazila zaskrbljenost, da bi lahko podnebni vrh Združenih narodov propadel, saj po njihovem mnenju manjka jasen načrt za opustitev uporabe nafte, plina in premoga. Nemčija si prizadeva doseči kompromis.

Pred uradnim zaključkom podnebne konference ZN v Belému je brazilsko predsedstvo objavilo prvi osnutek resolucij, imenovan "Global Mutirão". Devet strani dolgo besedilo, ki se nanaša na koncept skupnih prizadevanj brazilskih staroselcev, vsebuje še veliko različnih, deloma protislovnih možnosti glede spornih tem. Brazilski predsednik Luis Inácio Lula da Silva se bo konference udeležil ponovno, da bi pospešil pogajanja o financiranju podnebnih sprememb in opustitvi fosilnih goriv.

Nemčija je obljubila milijardo evrov za novi globalni sklad za zaščito tropskih gozdov (TFFF). Sredstva so namenjena zaščiti deževnih gozdov, ki so ključni za svetovno podnebje.

Svetovni podnebni voditelji priznavajo, da bo globalno segrevanje preseglo mejo, ki so jo postavili pred desetletjem v upanju, da bodo obvarovali planet pred nevarno cono. Kljub temu ne priznavajo poraza, temveč upajo na znižanje temperatur v prihodnosti.

Podnebna konferenca COP30 v Belému v Braziliji se je zaključila s sprejetjem podnebnega dogovora, vendar brez zaveze k opustitvi fosilnih goriv. Približno 200 držav je doseglo le skromen konsenz o podnebnih ukrepih, ki vključuje prostovoljno pobudo za pospešitev prizadevanj za zaščito podnebja.

Na podnebni konferenci COP30 v Belému so protestniki poleg blokade vhoda izvedli tudi protestno parado s kostumi. Nekateri so nosili črne obleke, ki simbolizirajo pogreb fosilnih goriv, drugi pa rdeče majice, ki predstavljajo kri okoljevarstvenikov. Za soboto je napovedan shod tisočih protestnikov, ki zahtevajo "prave rešitve" za globalno segrevanje.

Guverner Kalifornije Gavin Newsom je na podnebni konferenci COP30 v Belému ostro kritiziral nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ga označil za "invazivno vrsto" in izrazil upanje v drugačno Ameriko. Newsom je na konferenci nadomestil visoke uradnike, ki jih Trumpova administracija ni poslala, in s tem poudaril nasprotovanje politiki zanikanja podnebnih sprememb in umiku ZDA iz svetovnega podnebnega dogajanja. Guverner je izpostavil prizadevanja progresivnih ameriških zveznih držav in mest, ki kljub Trumpovemu nasprotovanju aktivno delujejo na področju podnebne politike.

Napoveduje se, da bodo emisije ogljika zaradi izgorevanja fosilnih goriv leta 2025 dosegle novo rekordno raven. Kljub temu obstaja upanje zaradi hitre rasti uporabe obnovljivih virov energije, predvsem v državah, kot je Kitajska, ki se približujejo vrhu izpustov toplogrednih plinov.

V Johannesburgu se je začel prvi vrh skupine G20 v Afriki, ki si prizadeva rešiti dolgotrajne težave, ki prizadevajo najrevnejše države sveta. Vrh poteka kljub bojkotu Združenih držav Amerike.

Državni sekretar na ministrstvu za okolje, Uroš Vajgl, je po prvem dnevu podnebne konference ZN v Belemu dejal, da jih v prihodnjih dveh tednih čaka veliko dela. Poudaril je, da lokacija konference opozarja na nujnost reševanja podnebnih sprememb.

Na podnebni konferenci Združenih narodov v Braziliji se zdi, da bodo pogovori presegli prvotno pričakovano osredotočenost na izvajanje preteklih obljub. Zaradi nujnosti podnebnih sprememb nekateri pogajalci spodbujajo ambicioznejše cilje, kar bi lahko vodilo do pomembnejših izjav ob koncu konference.

Brazilija, gostiteljica podnebne konference ZN COP30, vodi prizadevanja za pripravo podrobnega načrta za postopno opustitev fosilnih goriv. Pogajalci so pod pritiskom, da zagotovijo, da se v prihodnosti ne bo več kurilo nafte, premoga in zemeljskega plina.

Guverner Kalifornije Gavin Newsom je na podnebni konferenci COP30 ostro kritiziral Donalda Trumpa, ga označil za 'tirana' in pozval svet, naj se ne pusti ustrahovati. Izrazil je prepričanje, da bi demokratski predsednik ZDA brez oklevanja ponovno vključil državo v Pariški podnebni sporazum. Poudaril je, da se Kalifornija kljub Trumpovemu izstopu iz sporazuma še naprej bori za varstvo podnebja.

Londonsko sodišče je razsodilo, da je avstralska rudarska družba BHP Group odgovorna za plačilo odškodnin stotisočim ljudem, ki jih je prizadela porušitev jezu v Braziliji leta 2015. Porušitev je povzročila najhujšo okoljsko katastrofo v državi, pri čemer so bile uničene domorodne skupnosti.

Na področju konference ZN o podnebju COP30 v Belému v Braziliji je izbruhnil požar, zaradi katerega so morali evakuirati več deset tisoč udeležencev. Požar je izbruhnil v bližini paviljonov držav v vhodnem območju, a so ga brazilske oblasti uspele spraviti pod nadzor. Evakuacija je prekinila potek pogajanj v ključni fazi konference.

Nemški okoljski minister Carsten Schneider (SPD) je na podnebni konferenci Združenih narodov (COP30) v Belému obljubil dodatnih 60 milijonov evrov za pomoč državam v razvoju pri prilagajanju na podnebne spremembe. Sredstva so namenjena globalnemu skladu za prilagajanje podnebnim spremembam, ki podpira države, ki so najbolj prizadete zaradi ekstremnih vremenskih pojavov in podnebnih sprememb. Schneider je poudaril, da bo Nemčija še naprej podpirala ranljive države, zlasti pri zaščiti obalnih območij pred neurji.

Podnebna konferenca v Belému v Braziliji se je končala brez dogovora. Približno 200 držav se ni uspelo dogovoriti o načrtu za opustitev uporabe premoga, nafte in plina.

Razpoloženje avstralske delegacije na podnebnih pogovorih Združenih narodov v Braziliji je bilo v ponedeljek zvečer optimistično. Vendar je bil poskus Avstralije, da bi gostila pogovore, tri dni kasneje končan.

Papež Frančišek je v času podnebne konference v Braziliji izrazil zaskrbljenost zaradi nezadostnega podnebnega ukrepanja držav. Poudaril je, da 'stvarstvo kriči' in pozval k večji odgovornosti pri varovanju okolja.

V Benetkah je skupina okoljskih aktivistov, med katerimi je bila tudi Greta Thunberg, obarvala vodo Grand Canala z zelenim barvilom. Protestniki, oblečeni v tradicionalna beneška oblačila, so vihteli zastave okoljevarstvene skupine Extinction Rebellion. Dejanje je obsodil guverner regije Veneto, Luca Zaia, ki je poudaril, da takšni protesti škodujejo kulturnemu nasleđu in povzročajo dodatno delo pri čiščenju vodotoka. Policija je identificirala več protestnikov in jim zasegla glasbila ter transparente.

Mednarodna agencija za energijo (IEA) je opozorila, da bo povpraševanje po električni energiji v prihodnjih desetletjih raslo precej hitreje od celotne rasti energije, kar bo zahtevalo bolj raznolike in odporne vire energije. UBS Securities pa napoveduje, da bo rast podatkovnih centrov za umetno inteligenco v ZDA v naslednjih petih letih vodila k povečanju povpraševanja po shranjevanju energije.

Podnebna konferenca ZN COP30, ki jo je gostila Brazilija, se je končala z razočaranjem, saj so se številni veliki udeleženci upirali sprejetju ambicioznih ciljev. Kljub prizadevanjem Brazilije, da bi bila to 'COP resnice', so bili doseženi le skromni rezultati.

Na podnebni konferenci COP30 v Belem v Braziliji so domorodci protestirali proti okoljski politiki vlade Lule in velikih podjetij. Protestniki so se spopadli z varnostnimi silami, zahtevali podnebno pravičnost in obsodili politike, ki spodbujajo izkoriščanje naravnih virov in poseganje v njihovo zemljo. Zahtevali so obdavčitev milijarderjev in opozorili na posledice podnebne krize.

Medtem ko se svetovni voditelji pripravljajo na srečanje COP30 v Braziliji, kjer bodo razpravljali o omejevanju podnebnih sprememb, se posamezniki pogosto počutijo nemočne. Kljub temu ima združevanje v skupine pri podnebnih aktivnostih večji vpliv, kot ga lahko doseže posameznik. Leah Stokes, strokovnjakinja za okoljsko politiko, poudarja, da je pomembno, da se ljudje združijo in povečajo svoj vpliv.

Ob robu 30. podnebne konference Združenih narodov (COP30) v brazilskem Belemu skupina strokovnjakov poziva k večjim prizadevanjem za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Opozarjajo, da je cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko raven kratkoročno nedosegljiv, vendar pa ga je dolgoročno še vedno mogoče doseči. Med strokovnjaki je tudi avstrijski klimatolog Keywan Riahi.

Nekdanja zunanja ministrica Baerbock se je kot predstavnica ZN udeležila podnebnega vrha v Braziliji. Kljub svetovnim konfliktom meni, da je podnebna kriza eksistencialna grožnja, saj je že močno prizadela približno polovico svetovnega prebivalstva.

Turčija bo gostila podnebno konferenco COP31 v Antaliji, potem ko je Avstralija umaknila svojo kandidaturo. Avstralija se je dogovorila, da bo vodila pogajanja med vladami na konferenci in bo gostila predhodna srečanja s pacifiškimi državami. Papua Nova Gvineja je izrazila nezadovoljstvo zaradi umika avstralske kandidature.

Nemška vlada je obljubila milijardo evrov za ohranitev "zelenih pljuč" Zemlje v Braziliji, vendar ta poteza ni bila sprejeta brez pomislekov. Kljub znesku, ki se sliši obetavno, obstajajo dvomi o učinkovitosti in iskrenosti namenov.

Evropska unija je na konferenci COP30 v Braziliji poudarila, da je napočil čas za uvedbo obsežnega sistema določanja cene ogljika, s čimer se odziva na kritike Kitajske in drugih držav glede evropskega davka na ogljik. Evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra je dejal, da je določanje cene ogljika eden najučinkovitejših ukrepov za boj proti podnebnim spremembam. EU bo januarja uvedla mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah za uvoz jekla, aluminija, cementa, gnojil, električne energije in vodika.

Na podnebni konferenci je bila sprejeta resolucija, ki ne vsebuje neposredne omembe opuščanja fosilnih goriv. Brazilija, ki je konferenco gostila, je obljubila oblikovanje prostovoljnega načrta za opuščanje teh goriv.

Približno 100 protestnikov je blokiralo glavni vhod na podnebno konferenco Združenih narodov COP30 na obrobju brazilske Amazonije. Brazilska vojska je nadzorovala protest.