APDEJT.si

Konferenca Cop30 v Braziliji je dosegla napredek pri financiranju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, vendar so ključne države blokirale prizadevanja za opustitev fosilnih goriv. Brazilski sklad za tropske gozdove je prejel pomembna sredstva, odsotnost Združenih držav pa je bila opazna. Kljub izzivom so pogovori poudarili nujnost podnebnih ukrepov. Skupna izjava, sprejeta brez sodelovanja ZDA, ohranja krhko podnebno sodelovanje za globalni jug. Rusija in Savdska Arabija sta imeli velik vpliv na končno besedilo.

Indija je izrazila močno podporo Braziliji za vključujoče vodenje predsedstva COP30 in pozdravila številne odločitve, sprejete na nedavno zaključenem podnebnem vrhu. Kljub zadovoljstvu z mnogimi odločitvami, Indija ni posebej označila COP30 za uspeh pri oblikovanju politike za preprečevanje podnebnih sprememb. V uradni izjavi je Indija izrazila hvaležnost za "izjavo na visoki ravni" na zaključnem plenarnem zasedanju Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC) COP30.

Podnebna konferenca COP30 v Braziliji se je končala brez zavezujoče zaveze o opustitvi fosilnih goriv, kar je izzvalo takojšnje proteste številnih držav. Te države so opozorile, da končni osnutek ogroža prizadevanja za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C.

Na podnebni konferenci Združenih narodov v Braziliji so aktivisti, znanstveniki in vladni predstavniki izrazili zaskrbljenost glede vpliva kmetijstva na podnebne spremembe, zlasti v brazilski Amazoniji, kjer kmetijstvo prispeva k krčenju gozdov in emisijam toplogrednih plinov. Pozivajo k preoblikovanju svetovnega prehranskega sistema.

Podjetje za športne copate Veja si prizadeva za boj proti krčenju amazonskega deževnega gozda s pridobivanjem gume od lokalnih zbiralcev, imenovanih seringueiros. Ta pobuda ne le spodbuja trajnostno prakso, temveč tudi podpira lokalne skupnosti, ki so odvisne od gozda.

Papež Leo XIV. je med podnebnimi pogovori Združenih narodov v Braziliji ponovno pozval države, naj sprejmejo konkretne ukrepe za zaustavitev podnebnih sprememb, ki ogrožajo planet.

Pljuča našega planeta so v krizi, kar je botrovalo srečanju na vrhu. Svetovna pozornost ponuja priložnost za rešitev Amazonije.

Brazilski predsednik Lula se zavzema za boj proti krčenju gozdov in poziva k opustitvi fosilnih goriv, hkrati pa podpira naftno industrijo in projekte v osrčju Amazonije, da bi spodbudil gospodarski razvoj države. Čeprav bo Brazilija gostila COP30, Lula očitno išče ravnotežje med okoljevarstvenimi cilji in gospodarskimi interesi.

Na podnebni konferenci COP30 v Belému so protestniki poleg blokade vhoda izvedli tudi protestno parado s kostumi. Nekateri so nosili črne obleke, ki simbolizirajo pogreb fosilnih goriv, drugi pa rdeče majice, ki predstavljajo kri okoljevarstvenikov. Za soboto je napovedan shod tisočih protestnikov, ki zahtevajo "prave rešitve" za globalno segrevanje.

Na podnebnem vrhu COP30 v Belému v Braziliji so domorodski protestniki blokirali glavni vhod in zahtevali ustavitev vseh razvojnih projektov v Amazoniji ter srečanje s predsednikom Lulo da Silvo. Protest je trajal 90 minut in se končal mirno, delegati pa so za vstop uporabljali stranski vhod. Brazilska vlada je branila varnost na vrhu po prejšnjih pomislekih.

Na tisoče podnebnih protestnikov je v brazilskem mestu Belem protestiralo in zahtevalo več ukrepov za zaščito planeta. Protestniki so se spopadli z varnostniki na glavnem prizorišču podnebnih pogovorov ZN, poskušali so vdreti na prizorišče.

V brazilskem Belem se je ob podnebni konferenci COP30 zbralo več tisoč avtohtonih prebivalcev in podnebnih aktivistov. S protestnim shodom so opozarjali na podnebno pravičnost in potrebo po zaščiti avtohtonih ozemelj.

Na podnebni konferenci COP30 v Belem v Braziliji so domorodci protestirali proti okoljski politiki vlade Lule in velikih podjetij. Protestniki so se spopadli z varnostnimi silami, zahtevali podnebno pravičnost in obsodili politike, ki spodbujajo izkoriščanje naravnih virov in poseganje v njihovo zemljo. Zahtevali so obdavčitev milijarderjev in opozorili na posledice podnebne krize.

Približno 100 protestnikov je blokiralo glavni vhod na podnebno konferenco Združenih narodov na obrobju brazilske Amazonije. Brazilska vojska je nadzirala protest.

Približno 100 protestnikov je blokiralo glavni vhod na podnebno konferenco Združenih narodov COP30 na obrobju brazilske Amazonije. Brazilska vojska je nadzorovala protest.

Protestniki so vdrli na podnebno konferenco COP30 v brazilskem Belem, kjer so se spopadli z varnostniki Združenih narodov in zahtevali močnejšo zaščito Amazonije in domorodnih ozemelj. Protestniki so mahali z rumenimi zastavami in protestirali proti vrtanju nafte v Amazoniji. Varnostniki so morali zabarikadirati vhod na prizorišče konference.

Na podnebno konferenco COP30 v Belému je vdrlo več deset protestnikov, med njimi tudi pripadniki domorodnih skupnosti. Prišlo je do spopadov z varnostniki pri vhodu, protestniki pa so zahtevali ukrepanje glede podnebnih sprememb.

Guverner Kalifornije Gavin Newsom je na podnebni konferenci COP30 ostro kritiziral Donalda Trumpa, ga označil za 'tirana' in pozval svet, naj se ne pusti ustrahovati. Izrazil je prepričanje, da bi demokratski predsednik ZDA brez oklevanja ponovno vključil državo v Pariški podnebni sporazum. Poudaril je, da se Kalifornija kljub Trumpovemu izstopu iz sporazuma še naprej bori za varstvo podnebja.

V brazilskem mestu Belém se je začela konferenca COP30, na kateri sodelujejo predstavniki več kot 190 držav, ki bodo razpravljali o podnebnih spremembah in rešitvah za globalno segrevanje.

Prihajajoča 30. letna konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP30) bo potekala v brazilskem mestu Belem.

V desetletju od podpisa Pariškega sporazuma se je podnebje segrevalo hitreje od pričakovanj, svet pa se ni držal dogovorjene poti za upočasnitev globalnega segrevanja.

Ustanovitelj neprofitne organizacije Caetano Scannavino je bil lažno obtožen, da je s sredstvi igralca Leonarda DiCapria podtaknil požar v Amazoniji. Takratni brazilski predsednik Jair Bolsonaro je leta 2019 lažno trdil, da je DiCaprio financiral požare. Dogodek pa se je za Scannavina izkazal kot priložnost.

Friedrich Merz je pozval k "globalnemu prizadevanju" za zaščito podnebja na svetovni podnebni konferenci. Kancelar je na podnebnem vrhu v Amazoniji poudaril, da se lahko pri zaščiti podnebja zanesejo na Nemčijo, vendar ni prinesel veliko konkretnih rešitev.

V brazilskem mestu Belém bo potekala konferenca COP30, kjer se bodo svetovni voditelji in strokovnjaki posvetili upočasnjevanju globalnega segrevanja in prilagajanju na podnebne spremembe. Kljub izzivom, kot so težave z nastanitvijo in nasprotovanje podnebni politiki s strani nekaterih vlad, si prizadevajo za dosego zgodovinskih dogovorov o omejevanju temperatur in preprečevanju podnebnih preobratov. Poudarek bo tudi na merjenju napredka pri prilagajanju na podnebne spremembe, zlasti po uničujočem orkanu Melissa.

Podnebne spremembe se po svetu pospešujejo, medtem ko se pri varstvu podnebja pojavljajo nazadovanja. Vrh v amazonskem območju naj bi ponudil nove spodbude, saj poudarja grozeče nevarnosti podnebnih sprememb.

Ricardo Teixeira prenavlja svoje "motele ljubezni" v brazilskem pristaniškem mestu Belém in razmišlja o omilitvi nekaterih bolj čutnih elementov sob. Ta prizadevanja so v nasprotju s širšimi okoljskimi vprašanji, kot je vrtanje nafte v Amazoniji, kar kaže na težave in protislovja, ki so prisotna na svetovnem vrhu.

Brazilija je predstavila sklad, namenjen izboljšanju zaščite tropskih deževnih gozdov, s ciljem zbrati 125 milijard dolarjev. Norveška je ob tem obljubila prispevek v višini 3 milijard dolarjev.

Zaradi izjemne vročine in suše leta 2023 so se jezera v Amazoniji spremenila v 'plitve, vrele kotline', temperature pa so presegle priporočene meje za vroče kadi. Temperature so dosegle celo 41 stopinj Celzija, kar je povzročilo množične pogine ogroženih amazonskih rečnih delfinov in rib, ki ne morejo preživeti v tako visokih temperaturah. Raziskovalci opozarjajo, da se amazonska jezera spreminjajo v 'vrele kopeli'.

Svetovni voditelji so se zbrali v Belem, Braziliji, pred podnebno konferenco COP30, da bi poskušali rešiti podnebne spremembe. Lula je obsodil "ekstremistične sile", ki spodbujajo uničevanje okolja. Pričakuje se udeležba Emmanuela Macrona in brazilskega predsednika Lule.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je odprl podnebni vrh COP30 v četrtek v Belému in pozval voditelje, da obljube spremenijo v dejanja. Poudaril je prizadevanja Brazilije znotraj skupine BRICS. Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, se je udeležila vrha COP30, kjer jo je sprejel Lula da Silva.

Deset let po najhujši okoljski katastrofi v Braziliji, pripadniki avtohtonega ljudstva Krenak še vedno žalujejo za tem, kar imenujejo »smrt reke«. Pripadniki ljudstva Krenak zahtevajo pravico in opozarjajo na uničujoče posledice, ki jih je povzročila katastrofa. Pričakujejo, da bo konferenca COP30 priložnost za opozarjanje na okoljsko problematiko in zahteve po pravični odškodnini.

V Braziliji, v amazonskem obalnem mestu Belem, se je začel letni podnebni vrh Združenih narodov. Svetovni voditelji so se zbrali z upanjem na ukrepanje. Pred vrhom so se sestali mednarodni voditelji, vključno z nemškim Merzem in brazilskim Lulo, da bi razpravljali o podnebnih ukrepih. Strokovnjaki poudarjajo pomen potrditve ambicij za omejevanje.

Evropska unija se je dogovorila o novem cilju zmanjšanja emisij ogljika za 90 % do leta 2040, kar pa je splošno ocenjeno kot blažitev prejšnjih podnebnih ciljev bloka 27 držav. Do dogovora je prišlo po dolgih pogajanjih, pri čemer so pomisleki glede trgovine in obrambe dobili prednost pred podnebjem.

Evropska unija si prizadeva oblikovati nove podnebne cilje pred podnebnimi pogovori ZN v Braziliji, ki se začnejo naslednji teden. Ministri iz 27 držav članic so se sestali na to temo v Bruslju.

Saulo Jennings, priznani amazonski kuhar in ambasador Združenih narodov za gastronomski turizem, je zavrnil zahtevo organizatorjev nagrade Earthshot princa Williama, da pripravi izključno vegansko večerjo. Jennings je to potezo razumel kot nespoštovanje lokalnih kulinaričnih tradicij, saj bi moral izključiti pirarucu, ikonično sladkovodno ribo iz Amazonije.

Princ William je začel turnejo po Braziliji, a obisk je zasenčil škandal, povezan z njegovim stricem, princem Andrewom, ki mu je kralj odvzel še eno naziv. Princ Walesa se je povzpel na Sugarloaf Mountain v Riu de Janeiru pred podelitvijo nagrad Earthshot Prize 5. novembra. To je njegovo prvo večje potovanje po odvzemu kraljevih nazivov princu Andrewu.

Organizacija Survival International opozarja, da je skoraj polovici domorodnih ljudstev, ki živijo izolirano od preostalega sveta, v naslednjih desetih letih grozi izginotje. Ogrožajo jih izkoriščanje gozdov in rudnikov, infrastrukturni projekti in turizem. Več kot 90 % teh plemen živi v amazonskem pragozdu, nekatera pa so bila odkrita tudi v Indoneziji in Indiji. Organizacija poziva vlade, naj ustvarijo zaščitena območja in nujno ukrepajo za rešitev teh populacij, ki so na robu izumrtja. Pri predstavitvi poročila v Londonu je sodeloval tudi igralec Richard Gere.

Režiser, nominiran za oskarja, Carlos López Estrada, je podpisal pogodbo z agencijo CAA, potem ko je končal produkcijo svojega novega filma 'Ded'. Richard Ladkani pripravlja dokumentarni film o Jane Goodall, hkrati pa promovira svoj film 'Yanuni' o boju domorodnega ljudstva za rešitev brazilskega Amazonskega pragozda, ki ga je koproduciral Leonardo DiCaprio. Dvakratna oskarjevka Sharmeen Obaid-Chinoy pa se je pridružila kratkemu filmu 'Don't Be Late, Myra' kot izvršna producentka, s ciljem uvrstitve na 98. podelitev oskarjev.

Svet daleč zaostaja za globalnim ciljem zaustavitve krčenja gozdov do leta 2030. Po ocenah iz leta 2025 so izgube v veliki meri posledica širjenja kmetijskih zemljišč in gozdnih požarov. Leta 2024 je svet trajno izgubil 8,1 milijona hektarjev gozda, kar je približno enako velikosti Anglije. Požari so bili glavni vzrok izgube gozdov, saj so po vsem svetu uničili 6,73 milijona hektarjev. Posebej močno je bil prizadet amazonski deževni gozd, kjer je zaradi požarov v letu 2024 v ozračje sproščenih skoraj 800 milijonov ton CO2.

Več kot 160 klimatskih znanstvenikov iz 23 držav opozarja, da se Zemlja zaradi močnega segrevanja hitro približuje katastrofalnim in nepopravljivim prelomnim točkam. Opozarjajo, da se hitro približujemo točkam preloma zemeljskega sistema, kar bi lahko imelo uničujoče posledice za ljudi in naš planet. Številne prelomne točke, kot sta izumiranje koral in slabljenje morskih tokov, so že dosežene ali pa so zelo blizu.

Mednarodna ekipa znanstvenikov je v perujski Amazoniji, natančneje v narodnem parku Alto Purús, odkrila novo vrsto strupene žabe, imenovano Ranitomeya hwata. Ta majhna žaba, dolga le 15 milimetrov, ima živahne barve in je edinstvena za to območje.

Znanstveniki opozarjajo, da krčenje gozdov in podnebne spremembe v Amazoniji slabijo tako imenovane 'leteče reke', nevidne tokove vlage, ki prenašajo dež od Atlantskega oceana proti zahodu. Zaradi tega se suše v državah, kot so Peru, Ekvador in Kolumbija, povečujejo, kar povzroča uničenje pridelkov, požare in težave pri delovanju hidroelektrarn. Oslabitev teh 'letečih rek' resno vpliva na vodni cikel Južne Amerike.

Global Citizen Festival, ki je potekal v newyorškem Central Parku, je presegel svoje cilje zbiranja sredstev za zaščito amazonskega deževnega gozda, dostop do energije v Afriki in izobraževanje skupnosti. Na festivalu so nastopile Shakira, Cardi B, Tyla in Liza Koshy, dogodek pa je opozoril na moč skupnosti pri doseganju pozitivnih sprememb.

V brazilskem mestu Belém, ki se pripravlja na gostitev 50.000 delegatov za podnebno konferenco COP30, se soočajo z izseljevanjem lokalnih prebivalcev iz njihovih domov. Suelen Freitas, katere družina je živela v Belému od leta 2020, je ena izmed tistih, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove zaradi naraščajočih cen najemnin, ki jih poganja prihajajoča konferenca. Stanovanje, ki je bilo njen dom, je postalo žrtev pohlepa po dobičku, saj lastniki nepremičnin želijo izkoristiti povečano povpraševanje po nastanitvah med trajanjem konference.

Papež Leo XIV. je počastil spomin na stotine kristjanov, ki so bili v 21. stoletju ubiti zaradi svoje vere. Med njimi so žrtve islamskih skrajnežev, mafij, rančarjev iz Amazonije in drugih. Papež je med večerno molitvijo v svetem letu izrazil hvaležnost za njihovo hrabrost in obžaloval, da se število tovrstnih žrtev po svetu povečuje. Dogodka so se udeležili tudi pravoslavni patriarhi in krščanski voditelji iz več kot 30 držav.

Nova študija, objavljena v reviji Communications Earth & Environment, je pokazala, da dobro ohranjeni amazonski deževni gozd na avtohtonih ozemljih lahko zaščiti ljudi pred boleznimi. Raziskovalci so zbrali in analizirali podatke o kakovosti gozdov, pravnem priznanju avtohtonih ozemelj in pojavnosti bolezni v državah, ki mejijo na Amazonijo in jo vključujejo. Ugotovili so, da vsakič, ko ljudje posegajo v amazonski deževni gozd ali ga uničujejo, povečujejo tveganje za širjenje bolezni.

V Franciji se ob koncu poletja pojavlja rahla rast primerov COVID-19, kljub temu pa strokovnjaki menijo, da ni razloga za pretirano zaskrbljenost. Po mirnem začetku leta 2025 se je nadzor nad odpadnimi vodami v zadnjem mesecu pokazal neprekinjeno rast okužb. Kljub temu, da so zadnji epidemični valovi ostali omejeni, to povzroča zaskrbljenost pred prihajajočo zimo.

Triintrideset kolumbijskih vojakov, ki so jih po navodilih uporniške skupine ugrabili vaščani, je bilo po treh dneh izpuščenih, je sporočil urad ombudsmana. Kolumbijsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so bili vojaki pridržani od ponedeljka v jugovzhodni provinci. Minister za obrambo Pedro Sanchez je povedal, da so vojake izpustili oboroženi civilisti na območju džungle v jugovzhodni Kolumbiji.

Nova študija je pokazala, da so podnebne spremembe, ki so povzročile visoke temperature in upadanje padavin, povzročile, da so obsežni požari v Turčiji, Grčiji in na Cipru letos poleti goreli veliko bolj silovito. Znanstveniki so za uničujoče požare v Evropi okrivili podnebne spremembe, saj so zaradi globalnega segrevanja postali desetkrat bolj verjetni.

Visoki predstavniki držav Amazonije so se zbrali v Kolumbiji, da bi se dogovorili o skupnem načrtu za zaščito deževnega gozda. Predsedniki držav Južne Amerike, ki si delijo Amazonski bazen, so se skupaj z voditelji domorodnih ljudstev zbrali, da bi dosegli sporazum o skupnih prizadevanjih za ohranitev tega ključnega ekosistema.