Evropska unija se je dogovorila o novem cilju zmanjšanja emisij ogljika za 90 % do leta 2040, kar pa je splošno ocenjeno kot blažitev prejšnjih podnebnih ciljev bloka 27 držav. Do dogovora je prišlo po dolgih pogajanjih, pri čemer so pomisleki glede trgovine in obrambe dobili prednost pred podnebjem.

Klimatski vrh v Belému ni vzbudil velikih pričakovanj. ZDA so se umaknile iz aktivnega boja proti podnebnim spremembam, Kitajska pa meni, da so njeni veliki izpusti nujni za gospodarsko rast. Razprava se osredotoča na povezavo med blaginjo in varstvom podnebja ter na države, ki uspešno združujejo oboje.

Mednarodno sodišče je razglasilo, da morajo države podnebne spremembe obravnavati kot eksistenčno grožnjo. Nigerija, kljub majhnemu prispevku k globalnemu segrevanju, pa se zaradi svoje geografske lege, socialno-ekonomskih izzivov in pomanjkljivosti v infrastrukturi sooča z veliko ranljivostjo na podnebne spremembe.