APDEJT.si

Brazilski spodnji dom kongresa je sprejel sporen predlog zakona, ki temeljito spreminja okoljsko zakonodajo države. Ta poteza je povzročila zaskrbljenost med okoljevarstveniki in strokovnjaki, saj bi lahko imela daljnosežne posledice za ohranjanje amazonskega pragozda in drugih naravnih ekosistemov v Braziliji. Spremembe, ki so bile sprejete, naj bi preoblikovale obstoječe predpise in vplivale na način, kako se v prihodnosti obravnavajo okoljska vprašanja v državi.

Deset let po najhujši okoljski katastrofi v Braziliji, pripadniki avtohtonega ljudstva Krenak še vedno žalujejo za tem, kar imenujejo »smrt reke«. Pripadniki ljudstva Krenak zahtevajo pravico in opozarjajo na uničujoče posledice, ki jih je povzročila katastrofa. Pričakujejo, da bo konferenca COP30 priložnost za opozarjanje na okoljsko problematiko in zahteve po pravični odškodnini.

Prihajajoča 30. letna konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP30) bo potekala v brazilskem mestu Belem.

V desetletju od podpisa Pariškega sporazuma se je podnebje segrevalo hitreje od pričakovanj, svet pa se ni držal dogovorjene poti za upočasnitev globalnega segrevanja.

Podnebne spremembe se po svetu pospešujejo, medtem ko se pri varstvu podnebja pojavljajo nazadovanja. Vrh v amazonskem območju naj bi ponudil nove spodbude, saj poudarja grozeče nevarnosti podnebnih sprememb.

Na tisoče podnebnih protestnikov je v brazilskem mestu Belem protestiralo in zahtevalo več ukrepov za zaščito planeta. Protestniki so se spopadli z varnostniki na glavnem prizorišču podnebnih pogovorov ZN, poskušali so vdreti na prizorišče.

Brazilija je predstavila sklad, namenjen izboljšanju zaščite tropskih deževnih gozdov, s ciljem zbrati 125 milijard dolarjev. Norveška je ob tem obljubila prispevek v višini 3 milijard dolarjev.

Na podnebni konferenci COP30 v Belem v Braziliji so domorodci protestirali proti okoljski politiki vlade Lule in velikih podjetij. Protestniki so se spopadli z varnostnimi silami, zahtevali podnebno pravičnost in obsodili politike, ki spodbujajo izkoriščanje naravnih virov in poseganje v njihovo zemljo. Zahtevali so obdavčitev milijarderjev in opozorili na posledice podnebne krize.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je odprl podnebni vrh COP30 v četrtek v Belému in pozval voditelje, da obljube spremenijo v dejanja. Poudaril je prizadevanja Brazilije znotraj skupine BRICS. Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, se je udeležila vrha COP30, kjer jo je sprejel Lula da Silva.

Ustanovitelj neprofitne organizacije Caetano Scannavino je bil lažno obtožen, da je s sredstvi igralca Leonarda DiCapria podtaknil požar v Amazoniji. Takratni brazilski predsednik Jair Bolsonaro je leta 2019 lažno trdil, da je DiCaprio financiral požare. Dogodek pa se je za Scannavina izkazal kot priložnost.

Evropska unija si prizadeva oblikovati nove podnebne cilje pred podnebnimi pogovori ZN v Braziliji, ki se začnejo naslednji teden. Ministri iz 27 držav članic so se sestali na to temo v Bruslju.

Znanstveniki opozarjajo, da krčenje gozdov in podnebne spremembe v Amazoniji slabijo tako imenovane 'leteče reke', nevidne tokove vlage, ki prenašajo dež od Atlantskega oceana proti zahodu. Zaradi tega se suše v državah, kot so Peru, Ekvador in Kolumbija, povečujejo, kar povzroča uničenje pridelkov, požare in težave pri delovanju hidroelektrarn. Oslabitev teh 'letečih rek' resno vpliva na vodni cikel Južne Amerike.

Brazilska policija, podprta s strani Interpola, je uničila na stotine plovil za izkopavanje, ki so se uporabljala pri nezakonitem pridobivanju zlata ob reki Madeira. To je bil eden največjih usklajenih posredovanj proti kriminalnim mrežam, ki delujejo po amazonskem bazenu. Mednarodna policijska agencija je sporočila, da so policisti razstavili 277 plavajočih rudarskih splavov, vrednih približno 6,8 milijona dolarjev.

Mednarodna ekipa znanstvenikov je v perujski Amazoniji, natančneje v narodnem parku Alto Purús, odkrila novo vrsto strupene žabe, imenovano Ranitomeya hwata. Ta majhna žaba, dolga le 15 milimetrov, ima živahne barve in je edinstvena za to območje.

Nicolás Maduro je obtožil Združene države Amerike 'nenavadnih groženj' po napotitvi vojakov na Karibe in zatrdil, da je Venezuela 'zatrla' Tren de Aragua. Zaradi grožnje Donalda Trumpa je Maduro aktiviral poseben varnostni načrt in razporedil 4,5 milijona milicionnikov po vsej državi, da bi okrepil svojo varnost.

Kolumbija je lani zabeležila velik porast krčenja gozdov v svoji amazonski regiji, kar je izničilo prejšnji napredek. Uničenih je bilo 113.608 hektarjev gozda, kar je 43 % več kot leto prej. Za povečanje so okrivili širitev živinoreje in nedovoljeno gradnjo. Najhuje je prizadeta amazonska regija, kjer so požari in prisvajanje zemljišč dodatno prispevali k krčenju gozdov.

Voditelji domorodcev iz celotne Amazonije pozivajo južnoameriške predsednike, ki se ta teden srečujejo v Bogoti, da obljube spremenijo v konkretna dejanja. Poudarjajo, da je to morda prvič, da na konferenci sedijo iz oči v oči z voditelji držav in zahtevajo vlogo pri oblikovanju prihodnosti Amazonije. Voditelji želijo, da se države zavežejo k zaščiti 80 % Amazonije do leta 2025.

Po podatkih platforme za spremljanje MapBiomas se je površina, ki so jo uničili požari v brazilski Amazoniji, julija zmanjšala za 65 % v primerjavi z istim mesecem leta 2024, ko je območje prizadela zgodovinska suša. Kljub temu se je krčenje gozdov v brazilski Amazoniji med avgustom 2024 in julijem 2025 povečalo za 4 %. Julija 2025 so na brazilskem ozemlju zabeležili 748.000 hektarjev požganih površin, kar je 40 % manj kot julija 2024 in najmanj od leta 2019.