Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro bo 27-letno zaporno kazen zaradi državnega udara prestajal v celici, opremljeni s hladilnikom in televizijo, poroča brazilska publikacija O Globo. Celica ima tudi ločeno kopalnico.
Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je izčrpal vsa pravna sredstva za izpodbijanje obsodbe na 27 let zapora zaradi poskusa državnega udara leta 2022. Vrhovno sodišče je odredilo, da mora Bolsonaro začeti prestajati kazen. Bolsonaroju je prav tako odvzeta pravica do kandidiranja na volitvah do leta 2060.
Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je začel prestajati 27-letno zaporno kazen zaradi vodenja poskusa državnega udara po porazu na volitvah leta 2022. Do začetka prestajanja kazni je prišlo po tem, ko so bila izčrpana vsa njegova pravna sredstva.
Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je ponovno preizkusil stabilnost brazilske demokracije, potem ko je že bil obsojen zaradi načrtovanja državnega udara. Vrhovno sodišče je v preteklosti že večkrat poseglo v dogajanje, da bi obvarovalo demokratične temelje države.
Brazilsko vrhovno sodišče je potrdilo pripor za nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara po incidentu, v katerem je bil vpleten Bolsonarov elektronski nadzorni člen. Sodišče je odredilo aretacijo zaradi Bolsonarove vpletenosti v domnevno zaroto o državnem udaru. Odločitev pomeni, da Bolsonaro ostaja v priporu med nadaljevanjem kazenskega postopka in političnega boja okoli njegovega primera.
Senat brazilskega vrhovnega sodišča je soglasno glasoval za ohranitev nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara v policijskem priporu. Štiri sodniki so glasovali za pripor, potem ko je bila poškodovana njegova nadzorna zapestnica.
Vrhovno sodišče Brazilije je soglasno odločilo, da bo nekdanji predsednik Jair Bolsonaro ostal v priporu, potem ko je poskušal poškodovati elektronsko zapestnico, ki jo je nosil v hišnem priporu. Bolsonaro je bil aretiran, ker naj bi kršil pogoje hišnega pripora, pri čemer se je skliceval na "paranojo" zaradi zdravil in halucinacije o prisluškovalnih napravah v zapestnici. Pripor bo trajal do konca pritožbenega postopka v zvezi z obtožbami o poskusu državnega udara.
Podnebni aktivisti so ostro kritizirali pomanjkanje pomembnih dogovorov na podnebni konferenci Združenih narodov COP30 v Belému v Braziliji. Čeprav so se pogajalci zavezali k večjemu financiranju držav za prilagajanje na ekstremne vremenske razmere, končni dogovor ne vključuje jasnih podrobnosti o postopni opustitvi fosilnih goriv ali krepitvi nezadostnih načrtov držav za zmanjšanje emisij. Kljub ustanovitvi prostovoljne platforme za pospešitev podnebne zaščite in novega sklada za zaščito deževnega gozda, ni bilo doseženo soglasje o akcijskem načrtu, niti konkretni cilji za opustitev premoga, nafte in plina.
Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je izrazil zaskrbljenost zaradi kopičenja ameriške vojske na Karibih in morebitnega vojaškega posredovanja ZDA v Venezueli. Kljub temu je poudaril, da aretacija Jairja Bolsonara ne bo vplivala na njegove odnose z Donaldom Trumpom, s katerim namerava govoriti o situaciji.
Konferenca Cop30 v Braziliji je dosegla napredek pri financiranju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, vendar so ključne države blokirale prizadevanja za opustitev fosilnih goriv. Brazilski sklad za tropske gozdove je prejel pomembna sredstva, odsotnost Združenih držav pa je bila opazna. Kljub izzivom so pogovori poudarili nujnost podnebnih ukrepov. Skupna izjava, sprejeta brez sodelovanja ZDA, ohranja krhko podnebno sodelovanje za globalni jug. Rusija in Savdska Arabija sta imeli velik vpliv na končno besedilo.
Domorodni protestniki so vdrli na konferenco COP30 v Belému v Braziliji, kjer so zahtevali, da jih vključijo v središče podnebnih pogovorov. Protestniki so prebili ovire in vstopili v konferenčno dvorano, kar je posnel novinar TeleSURtv André Vieira. Na konferenci se zbirajo svetovni voditelji, levičarski podnebni aktivisti in znanstveniki, da bi razpravljali o podnebnih zavezah.
Ukrajina zahteva od Rusije 43 milijard ameriških dolarjev odškodnine za okoljsko škodo, ki je nastala med rusko agresijo. Sredstva naj bi bila namenjena za financiranje okolju prijazne obnove po koncu vojne, je na podnebni konferenci ZN v Braziliji dejal namestnik ministra za gospodarstvo in okolje, Pavlo Kartashov. Kot primere škode je navedel ogromne količine kerozina, nafte in dizla, ki so se sprostile med vojno.
Podnebna konferenca COP30 v Braziliji se je končala brez zavezujoče zaveze o opustitvi fosilnih goriv, kar je izzvalo takojšnje proteste številnih držav. Te države so opozorile, da končni osnutek ogroža prizadevanja za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C.
Minister Kumer je ponovil kritike glede osnutkov zaključnih dokumentov COP30, ki jih je posredovalo brazilsko predsedstvo. Poudaril je, da so osnutki premalo ambiciozni in da od držav EU zahtevajo preveč finančnih sredstev, zaradi česar jih EU ne more podpreti.
Predsedstvo podnebnega vrha COP30 v brazilskem Belemu je objavilo prvi osnutek zaključnih odločitev, ki vključuje možnost potrditve načrta za prehod od fosilnih goriv. Ta korak bi bil pomemben napredek glede na dogovor iz Dubaja.
Podnebna konferenca ZN COP30 v brazilijskem Belemu se je zaključila s potrditvijo Belemskega paketa, ki ne vključuje načrta za prehod od fosilnih goriv. Brazilija se je zavezala, da bo ločeno od Združenih narodov vodila pobudo za načrt odprave fosilnih goriv in deforestacije.
Papež Leo XIV. je med podnebnimi pogovori Združenih narodov v Braziliji ponovno pozval države, naj sprejmejo konkretne ukrepe za zaustavitev podnebnih sprememb, ki ogrožajo planet.
Najnovejši osnutek dogovora na podnebni konferenci COP30 v brazilskem Belemu ne vključuje globalnega načrta za prehod od fosilnih goriv, kar je razočaralo številne države, vključno s Slovenijo. Predlogu, ki ga je pripravila gostiteljica Brazilija, nasprotuje več kot 30 držav, saj menijo, da je opustitev fosilnih goriv ključna za dosego podnebnih ciljev.
Na podnebnem vrhu COP30 v Belému v Braziliji so domorodski protestniki blokirali glavni vhod in zahtevali ustavitev vseh razvojnih projektov v Amazoniji ter srečanje s predsednikom Lulo da Silvo. Protest je trajal 90 minut in se končal mirno, delegati pa so za vstop uporabljali stranski vhod. Brazilska vlada je branila varnost na vrhu po prejšnjih pomislekih.
Brazilija je na podnebni konferenci COP30 predstavila osnutek sporazuma, ki ne vključuje nobene omembe opuščanja fosilnih goriv, zaradi močnega odpora držav proizvajalk. Posledično je COP30 opustila prejšnji osnutek načrta za prehod stran od fosilnih goriv, kar je povzročilo spor glede prihodnosti fosilnih goriv in sprožilo zadnji poskus dogovora o fosilnih gorivih in financah.
Nemška vlada je izrazila zaskrbljenost, da bi lahko podnebni vrh Združenih narodov propadel, saj po njihovem mnenju manjka jasen načrt za opustitev uporabe nafte, plina in premoga. Nemčija si prizadeva doseči kompromis.
Protestniki so vdrli na podnebno konferenco COP30 v brazilskem Belem, kjer so se spopadli z varnostniki Združenih narodov in zahtevali močnejšo zaščito Amazonije in domorodnih ozemelj. Protestniki so mahali z rumenimi zastavami in protestirali proti vrtanju nafte v Amazoniji. Varnostniki so morali zabarikadirati vhod na prizorišče konference.
Podnebna konferenca ZN COP30, ki jo je gostila Brazilija, se je končala z razočaranjem, saj so se številni veliki udeleženci upirali sprejetju ambicioznih ciljev. Kljub prizadevanjem Brazilije, da bi bila to 'COP resnice', so bili doseženi le skromni rezultati.
Na podnebno konferenco COP30 v Belému je vdrlo več deset protestnikov, med njimi tudi pripadniki domorodnih skupnosti. Prišlo je do spopadov z varnostniki pri vhodu, protestniki pa so zahtevali ukrepanje glede podnebnih sprememb.
Na tisoče podnebnih protestnikov je v brazilskem mestu Belem protestiralo in zahtevalo več ukrepov za zaščito planeta. Protestniki so se spopadli z varnostniki na glavnem prizorišču podnebnih pogovorov ZN, poskušali so vdreti na prizorišče.
Razpoloženje avstralske delegacije na podnebnih pogovorih Združenih narodov v Braziliji je bilo v ponedeljek zvečer optimistično. Vendar je bil poskus Avstralije, da bi gostila pogovore, tri dni kasneje končan.
Predsednica Generalne skupščine ZN in nekdanja zunanja ministrica Annalena Baerbock je izrazila potrebo po reformah v podnebnih konferencah. Poudarila je, da morajo države članice v času geopolitičnih napetosti spodbujati lastne pobude za dosego napredka. Izjavo je podala na otoku Cambu blizu prizorišča svetovne podnebne konference v Braziliji.
Novo poročilo organizacije Oil Change International razkriva, da je 25 držav, vključno z Azerbajdžanom, Kazahstanom, Rusijo in Združenimi državami Amerike, med novembrom 2023 in oktobrom 2025 dobavljalo nafto in rafinirana goriva Izraelu. Poročilo, ki je bilo objavljeno na podnebni konferenci COP30 v Braziliji, trdi, da ta dobava goriva prispeva h krizi v Gazi, ki jo označujejo kot »genocid«.
Podnebna konferenca COP30 v Belému v Braziliji se je zaključila s sprejetjem podnebnega dogovora, vendar brez zaveze k opustitvi fosilnih goriv. Približno 200 držav je doseglo le skromen konsenz o podnebnih ukrepih, ki vključuje prostovoljno pobudo za pospešitev prizadevanj za zaščito podnebja.
Podnebna konferenca v Belému v Braziliji se je končala brez dogovora. Približno 200 držav se ni uspelo dogovoriti o načrtu za opustitev uporabe premoga, nafte in plina.
Na prizorišču podnebne konference COP30 v Belemu je izbruhnil požar v modri coni, kjer so razstavni paviljoni držav. Delegati, vključno s slovensko delegacijo, so morali zapustiti območje konference. Požar je pod nadzorom, vendar se pričakuje, da se bodo pogajanja zavlekla.
Nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara so aretirali zaradi poskusa državnega udara po izgubljenih predsedniških volitvah. Aretacija je sprožila mednarodni odziv, saj je ameriško veleposlaništvo kritično ocenilo delovanje brazilskega sodstva. Ta dogodek zaostruje odnose med Brazilijo in ZDA, medtem ko predsednik Lula išče blažjo politiko s strani Trumpove administracije.
Na področju konference ZN o podnebju COP30 v Belému v Braziliji je izbruhnil požar, zaradi katerega so morali evakuirati več deset tisoč udeležencev. Požar je izbruhnil v bližini paviljonov držav v vhodnem območju, a so ga brazilske oblasti uspele spraviti pod nadzor. Evakuacija je prekinila potek pogajanj v ključni fazi konference.
Na podnebni konferenci je bila sprejeta resolucija, ki ne vsebuje neposredne omembe opuščanja fosilnih goriv. Brazilija, ki je konferenco gostila, je obljubila oblikovanje prostovoljnega načrta za opuščanje teh goriv.
Pred uradnim zaključkom podnebne konference ZN v Belému je brazilsko predsedstvo objavilo prvi osnutek resolucij, imenovan "Global Mutirão". Devet strani dolgo besedilo, ki se nanaša na koncept skupnih prizadevanj brazilskih staroselcev, vsebuje še veliko različnih, deloma protislovnih možnosti glede spornih tem. Brazilski predsednik Luis Inácio Lula da Silva se bo konference udeležil ponovno, da bi pospešil pogajanja o financiranju podnebnih sprememb in opustitvi fosilnih goriv.
Nemčija je obljubila milijardo evrov za novi globalni sklad za zaščito tropskih gozdov (TFFF). Sredstva so namenjena zaščiti deževnih gozdov, ki so ključni za svetovno podnebje.
Svetovni podnebni voditelji priznavajo, da bo globalno segrevanje preseglo mejo, ki so jo postavili pred desetletjem v upanju, da bodo obvarovali planet pred nevarno cono. Kljub temu ne priznavajo poraza, temveč upajo na znižanje temperatur v prihodnosti.
Brazilskega ekspredsednika Jairja Bolsonara so aretirali v Brasilii zaradi suma, da je načrtoval pobeg v veleposlaništvo, da bi se izognil 27-letni zaporni kazni. Oblasti so ga ocenile kot tveganje za pobeg, ker naj bi kršil pogoge hišnega pripora.
Brazilsko vrhovno sodišče je obsodilo tri nekdanje častnike in policista na zaporne kazni od 21 do 24 let zaradi načrtovanja atentata na predsednika Luiza Inacia Lulo da Silvo pred njegovo inavguracijo po zmagi na volitvah leta 2022.
Indija je izrazila močno podporo Braziliji za vključujoče vodenje predsedstva COP30 in pozdravila številne odločitve, sprejete na nedavno zaključenem podnebnem vrhu. Kljub zadovoljstvu z mnogimi odločitvami, Indija ni posebej označila COP30 za uspeh pri oblikovanju politike za preprečevanje podnebnih sprememb. V uradni izjavi je Indija izrazila hvaležnost za "izjavo na visoki ravni" na zaključnem plenarnem zasedanju Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC) COP30.
Na podnebni konferenci COP30 v Belému so protestniki poleg blokade vhoda izvedli tudi protestno parado s kostumi. Nekateri so nosili črne obleke, ki simbolizirajo pogreb fosilnih goriv, drugi pa rdeče majice, ki predstavljajo kri okoljevarstvenikov. Za soboto je napovedan shod tisočih protestnikov, ki zahtevajo "prave rešitve" za globalno segrevanje.
Guverner Kalifornije Gavin Newsom je na podnebni konferenci COP30 v Belému ostro kritiziral nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ga označil za "invazivno vrsto" in izrazil upanje v drugačno Ameriko. Newsom je na konferenci nadomestil visoke uradnike, ki jih Trumpova administracija ni poslala, in s tem poudaril nasprotovanje politiki zanikanja podnebnih sprememb in umiku ZDA iz svetovnega podnebnega dogajanja. Guverner je izpostavil prizadevanja progresivnih ameriških zveznih držav in mest, ki kljub Trumpovemu nasprotovanju aktivno delujejo na področju podnebne politike.
Brazilski mornariški častnik v pokoju in analitik Robinson Farinaza je ocenil, da je v konfliktu v Ukrajini umrlo najmanj 45-50 brazilskih plačancev, ki so se borili v vrstah ukrajinskih sil.
Napoveduje se, da bodo emisije ogljika zaradi izgorevanja fosilnih goriv leta 2025 dosegle novo rekordno raven. Kljub temu obstaja upanje zaradi hitre rasti uporabe obnovljivih virov energije, predvsem v državah, kot je Kitajska, ki se približujejo vrhu izpustov toplogrednih plinov.
Na podnebni konferenci Združenih narodov v Braziliji se zdi, da bodo pogovori presegli prvotno pričakovano osredotočenost na izvajanje preteklih obljub. Zaradi nujnosti podnebnih sprememb nekateri pogajalci spodbujajo ambicioznejše cilje, kar bi lahko vodilo do pomembnejših izjav ob koncu konference.
Brazilija, gostiteljica podnebne konference ZN COP30, vodi prizadevanja za pripravo podrobnega načrta za postopno opustitev fosilnih goriv. Pogajalci so pod pritiskom, da zagotovijo, da se v prihodnosti ne bo več kurilo nafte, premoga in zemeljskega plina.
V Johannesburgu se je začel prvi vrh skupine G20 v Afriki, ki si prizadeva rešiti dolgotrajne težave, ki prizadevajo najrevnejše države sveta. Vrh poteka kljub bojkotu Združenih držav Amerike.
Nemški okoljski minister Carsten Schneider (SPD) je na podnebni konferenci Združenih narodov (COP30) v Belému obljubil dodatnih 60 milijonov evrov za pomoč državam v razvoju pri prilagajanju na podnebne spremembe. Sredstva so namenjena globalnemu skladu za prilagajanje podnebnim spremembam, ki podpira države, ki so najbolj prizadete zaradi ekstremnih vremenskih pojavov in podnebnih sprememb. Schneider je poudaril, da bo Nemčija še naprej podpirala ranljive države, zlasti pri zaščiti obalnih območij pred neurji.
Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je izrazil zaskrbljenost zaradi povečane prisotnosti ameriške vojske v bližini Venezuele. Po vrhu G20 v Južni Afriki je napovedal, da se bo o tem pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi preprečil morebiten oborožen konflikt.
Papež Frančišek je v času podnebne konference v Braziliji izrazil zaskrbljenost zaradi nezadostnega podnebnega ukrepanja držav. Poudaril je, da 'stvarstvo kriči' in pozval k večji odgovornosti pri varovanju okolja.