Papež Frančišek je v času podnebne konference v Braziliji izrazil zaskrbljenost zaradi nezadostnega podnebnega ukrepanja držav. Poudaril je, da 'stvarstvo kriči' in pozval k večji odgovornosti pri varovanju okolja.
V Benetkah je skupina okoljskih aktivistov, med katerimi je bila tudi Greta Thunberg, obarvala vodo Grand Canala z zelenim barvilom. Protestniki, oblečeni v tradicionalna beneška oblačila, so vihteli zastave okoljevarstvene skupine Extinction Rebellion. Dejanje je obsodil guverner regije Veneto, Luca Zaia, ki je poudaril, da takšni protesti škodujejo kulturnemu nasleđu in povzročajo dodatno delo pri čiščenju vodotoka. Policija je identificirala več protestnikov in jim zasegla glasbila ter transparente.
Medtem ko Donald Trump trdi, da so se cene živil znižale, poročila kažejo na nasprotno. Cene osnovnih živil za zahvalni dan so se v ZDA povečale za 10 % v enem letu, kar je več kot trikratnik inflacije. Ekonomist Justin Wolfers je opozoril na Trumpovo spreminjanje politik glede carin na brazilsko blago, kar je označil za priznanje, da carine zvišujejo cene. Poročilo tudi navaja, da so stroški hrane za družine dosegli rekordno visoko raven, kljub Trumpovim trditvam o cenejši večerji za zahvalni dan.
Na podnebni konferenci COP30 v Belem v Braziliji so domorodci protestirali proti okoljski politiki vlade Lule in velikih podjetij. Protestniki so se spopadli z varnostnimi silami, zahtevali podnebno pravičnost in obsodili politike, ki spodbujajo izkoriščanje naravnih virov in poseganje v njihovo zemljo. Zahtevali so obdavčitev milijarderjev in opozorili na posledice podnebne krize.
Nekdanjemu brazilskemu predsedniku Jairju Bolsonaru, ki je bil septembra obsojen na 27 let zapora zaradi poskusa državnega udara, grozi zaporna kazen. Vrhovno sodišče je zavrnilo njegovo pritožbo, s čimer se mu bliža možnost, da konec novembra konča za rešetkami. Bolsonaro je bil spoznan za krivega vodenja kriminalne organizacije, ki je načrtovala ohranitev njegove avtoritarne oblasti.
Medtem ko se svetovni voditelji pripravljajo na srečanje COP30 v Braziliji, kjer bodo razpravljali o omejevanju podnebnih sprememb, se posamezniki pogosto počutijo nemočne. Kljub temu ima združevanje v skupine pri podnebnih aktivnostih večji vpliv, kot ga lahko doseže posameznik. Leah Stokes, strokovnjakinja za okoljsko politiko, poudarja, da je pomembno, da se ljudje združijo in povečajo svoj vpliv.
Nekdanja zunanja ministrica Baerbock se je kot predstavnica ZN udeležila podnebnega vrha v Braziliji. Kljub svetovnim konfliktom meni, da je podnebna kriza eksistencialna grožnja, saj je že močno prizadela približno polovico svetovnega prebivalstva.
Turčija bo gostila podnebno konferenco COP31 v Antaliji, potem ko je Avstralija umaknila svojo kandidaturo. Avstralija se je dogovorila, da bo vodila pogajanja med vladami na konferenci in bo gostila predhodna srečanja s pacifiškimi državami. Papua Nova Gvineja je izrazila nezadovoljstvo zaradi umika avstralske kandidature.
Brazilska zvezna policija je aretirala nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na podlagi naloga, ki ga je izdal sodnik Alexandre de Moraes z vrhovnega sodišča. Aretacija je sledila mesecem hišnega pripora, medtem ko se Bolsonaro pritožuje na obsodbo zaradi napadov na demokracijo v Braziliji. Razlog za aretacijo zaenkrat ni znan.
Predsednik HDZ in hrvaški premier Andrej Plenković je bil v São Paulu v Braziliji ponovno izvoljen za podpredsednika Centristične demokratske internacionale (IDC-CDI). Izvolitev je potekala na statutarni glavni skupščini organizacije.
Nemška vlada je obljubila milijardo evrov za ohranitev "zelenih pljuč" Zemlje v Braziliji, vendar ta poteza ni bila sprejeta brez pomislekov. Kljub znesku, ki se sliši obetavno, obstajajo dvomi o učinkovitosti in iskrenosti namenov.
V Johannesburgu se je zaključil vrh G20, ki ga je zasenčila odsotnost Združenih držav, ki so bojkotirale srečanje. Kljub temu so voditelji sprejeli deklaracijo o globalnih izzivih. Kitajska in njeni zavezniki so imeli pomembno vlogo pri oblikovanju agende, dosežen pa je bil napredek pri vprašanjih dolga, podnebja in predelave kritičnih mineralov, kar je pomembno za afriške države. ZDA so bojkotirale vrh zaradi trditev predsednika Trumpa o nasilnem preganjanju belih Afrikanerjev v Južni Afriki.
Jairja Bolsonaroja so aretirali in ga premestili v pripor. Aretacija je bila izvedena zaradi "visokega tveganja pobega", saj je bil obsojen na 27 let zapora zaradi poskusa državnega udara. Njegova obramba je zahtevala, da zaporno kazen prestaja v hišnem priporu.
Evropska unija je na konferenci COP30 v Braziliji poudarila, da je napočil čas za uvedbo obsežnega sistema določanja cene ogljika, s čimer se odziva na kritike Kitajske in drugih držav glede evropskega davka na ogljik. Evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra je dejal, da je določanje cene ogljika eden najučinkovitejših ukrepov za boj proti podnebnim spremembam. EU bo januarja uvedla mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah za uvoz jekla, aluminija, cementa, gnojil, električne energije in vodika.
Približno 100 protestnikov je blokiralo glavni vhod na podnebno konferenco Združenih narodov COP30 na obrobju brazilske Amazonije. Brazilska vojska je nadzorovala protest.
V Belému v Braziliji je med podnebnimi pogajanji COP30 izbruhnil požar v paviljonu znotraj kongresnega centra, zaradi česar so evakuirali delegate. Ogenj in dim so bili vidni v predelu paviljona, kar je povzročilo prekinitev pogajanj.
Nekdanjemu brazilskemu desničarskemu predsedniku Jairu Bolsonaru se iztekajo možnosti, da bi se izognil zaporu. Sodniki so zavrnili njegovo pritožbo zoper 27-letno zaporno kazen zaradi spodletelega poskusa državnega udara. Bolsonaro je bil obsojen septembra zaradi poskusov preprečitve, da bi predsednik Luiz Inacio Lula da Silva prevzel oblast po volitvah leta 2022. Tožilstvo trdi, da načrt, ki je vključeval načrte za umor Lule in vrhovnega sodnika, ni uspel le zaradi pomanjkanja podpore.
V Braziliji je vrhovno sodišče obsodilo več soobtoženih v procesu proti nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru zaradi načrtovanja umora predsednika Lule da Silve. Sodnik Alexandre de Moraes je pojasnil, da so trije vojaški uslužbenci in policist leta 2022 načrtovali umor Lule med poskusom državnega udara v korist Bolsonara. Obsojeni so bili obsojeni na do 24 let zapora. Bolsonarovemu sinu Eduardu prav tako grozi kazenski postopek.
Minister za prostorsko načrtovanje, urbanizem in državno premoženje Slaven Radunović je na 30. konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP30) v Belému v Braziliji poudaril, da je pravičen prehod neposredno povezan s prostorskim načrtovanjem. Radunović je izpostavil, da se države po vsem svetu soočajo s podobnimi izzivi pri pospeševanju podnebnih ukrepov in zaščiti skupnosti, hkrati pa ustvarjajo nove razvojne priložnosti.
Turčija bo leta 2026 gostila podnebno konferenco ZN (COP31), potem ko je Avstralija v zadnjem trenutku odstopila od kandidature za organizacijo dogodka. Še ni znano, katera država bo vodila pogajanja, dogovor o tem pa naj bi dosegli do konca letošnje konference v brazilskem Belemu.
Brazilska policija je pridržala nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara le nekaj dni pred začetkom prestajanja zaporne kazni zaradi poskusa državnega udara po volilnem porazu leta 2022.
Na podnebni konferenci Združenih narodov v Braziliji so aktivisti, znanstveniki in vladni predstavniki izrazili zaskrbljenost glede vpliva kmetijstva na podnebne spremembe, zlasti v brazilski Amazoniji, kjer kmetijstvo prispeva k krčenju gozdov in emisijam toplogrednih plinov. Pozivajo k preoblikovanju svetovnega prehranskega sistema.
Indijski premier Narendra Modi je na srečanju IBSA poudaril, da so reforme Varnostnega sveta ZN nujne in ne več le možnost. Modi je predlagal institucionalizacijo srečanj svetovalcev za nacionalno varnost držav IBSA (Indija, Brazilija, Južna Afrika) z namenom krepitve varnostnega sodelovanja. Izpostavil je, da lahko IBSA v času globalne razdrobljenosti ponudi sporočilo enotnosti, sodelovanja in človečnosti.
Predsednik CDU Friedrich Merz je z omalovažujočimi komentarji o brazilskem mestu Belém sprožil ogorčenje, na kar se je odzval brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva. Lula je Merza označil za togega Nemca in poudaril potrebo po ambicioznih podnebnih ukrepih na konferenci COP28.
Po najdaljši ustavitvi vlade v zgodovini ZDA je predsednik Donald Trump podpisal zakon o financiranju vlade in ponovnem odprtju agencij. Medtem je guverner Kalifornije Gavin Newsom na podnebni konferenci COP30 v Braziliji kritiziral Trumpovo administracijo zaradi njenega odnosa do podnebnih sprememb, medtem ko je Združeni narodi opozorili na rekordne ravni ogljikovega dioksida. Trump je Newsomov odziv označil za 'fasado'.
Brazilski predsednik Lula da Silva je med udeležbo na srečanju G20 v Južni Afriki napovedal, da bo trgovinski sporazum med Evropsko unijo in Mercosurjem podpisan 20. decembra v Braziliji. Sporazum naj bi ustvaril največjo cono proste trgovine na svetu. Podpis ne bo potekal v Paragvaju zaradi usklajevanja mednarodnih organizacij.
Policija v Rio de Janeiru je sporočila sodišču, da je intervencija v dveh favelah, v kateri je umrlo več kot 120 ljudi, potekala v »vojnem prizorišču«. Megaoperacija je bila usmerjena proti kriminalni združbi Comando Vermelho.
Približno 100 protestnikov je blokiralo glavni vhod na podnebno konferenco Združenih narodov na obrobju brazilske Amazonije. Brazilska vojska je nadzirala protest.
V brazilskem mestu Belem so avtohtoni aktivisti vdrli na prizorišče podnebne konference COP30. Protestniki so izrazili nezadovoljstvo in zahtevali spoštovanje njihovih pravic, pri tem pa je prišlo tudi do poškodb.
Izjava Friedricha Merza o mestu Belém v Braziliji je sprožila val ogorčenja, brazilski predsednik Lula pa je ostro kritiziral nemškega kanclerja. Merz je pohvalil Nemčijo, medtem ko je bil kritičen do Beléma, kar je povzročilo burne odzive v Braziliji. Zvezna vlada je kasneje poskušala omejiti škodo.
Brazilski predsednik Lula da Silva je po zaključku vrha G20 v Johannesburgu ponovil zaskrbljenost zaradi ameriške grožnje Venezueli in napovedal, da se bo o tem pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi preprečil morebiten vojaški konflikt v Južni Ameriki.
Friedrich Merz, ki ni kancler ampak politik CDU, se je po valu ogorčenja v Braziliji zaradi svoje izjave o Belému pobotal z brazilskim predsednikom Lulo da Silva. Merz je pred dvema tednoma obiskal amazonsko metropolo Belém in izrazil željo, da bi jo hitro zapustil.
Predsednik Donald Trump je obljubil, da bo Američanom prinesel več delovnih mest v proizvodnji, vendar strokovnjaki opozarjajo, da se to lahko izjalovi zaradi pomanjkanja talentov. Nove tovarne se širijo po ZDA, proizvodnja pa naj bi se do leta 2026 povečala. Medtem pa se Američani srednjega razreda, vključno z volivci Trumpa, spopadajo z visokimi življenjskimi stroški in izgubljajo zaupanje v sposobnost Trumpove administracije, da zniža cene osnovnih življenjskih potrebščin.
Zagovorniki nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara so na sodišče vložili zahtevo, da bi 27-letno zaporno kazen, ki jo je prejel zaradi poskusa državnega udara, prestajal na domu, pri čemer se sklicujejo na njegove zdravstvene težave.
Odvetniki nekdanjega brazilskega predsednika Bolsonara so zahtevali, da bi Bolsonaro prestajal zaporno kazen v hišnem priporu, pri čemer so kot razlog navedli njegovo poslabšano zdravstveno stanje. Bolsonaro naj bi bil obsojen na 27 let zapora zaradi poskusa državnega udara po porazu na volitvah. Odvetniki trdijo, da bi zapor ogrozil njegovo življenje zaradi 'prekarnega' stanja zapora.
Jair Bolsonaro je bil po aretaciji preventivno pridržan v sobi na sedežu Zvezne policije v Brasílii, ki je imela lastno kopalnico, televizijo in klimatsko napravo. Njegov odvetnik je dejal, da je Bolsonaro ogorčen nad odločitvijo o preventivnem priporu. Po navedbah je bil aretiran tudi zato, ker naj bi poskušal odstraniti elektronsko zapestnico. Njegov sin, Eduardo Bolsonaro, trdi, da minister Moraes želi uničiti njegovega očeta.
Brazilski zvezni policisti so aretirali nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara iz preventivnih razlogov, saj so se bali, da bo pobegnil in se izognil 27-letni zaporni kazni zaradi poskusa državnega udara. Donald Trump je aretacijo označil za "zelo slabo". Aretacija je sprožila molitvene shode in preizkušnjo za brazilsko demokracijo.
Poleg Turkish Airlines so tudi druge ameriške in mednarodne letalske družbe odpovedale lete v Venezuelo. Razlog je opozorilo ameriške Zvezne uprave za letalstvo (FAA), ki opozarja na povečano vojaško aktivnost in s tem povezano tveganje v venezuelskem zračnem prostoru. Opozorilo FAA velja 90 dni.
V brazilskem mestu Belém, kjer potekajo podnebni pogovori COP30, je izbruhnil požar. Zaradi požara so evakuirali udeležence in prekinili pogajanja. Ogenj je izbruhnil v enem od paviljonov, kar je povzročilo paniko med delegati. Generalni sekretar ZN je pozval k dogovoru kljub prekinitvi.
V brazilskem Belem se je ob podnebni konferenci COP30 zbralo več tisoč avtohtonih prebivalcev in podnebnih aktivistov. S protestnim shodom so opozarjali na podnebno pravičnost in potrebo po zaščiti avtohtonih ozemelj.
Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je sodniku povedal, da je zaradi živčnega zloma in halucinacij kršil pogoje hišnega pripora. Bolsonaro je dejal, da ga je zaradi zdravil preganjala "paranoja", zaradi katere je posegel v elektronsko napravo za nadzor.
Nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara so aretirali tik pred začetkom prestajanja 27-letne zaporne kazni. Donald Trump je aretacijo označil za "zelo slabo" in uvedel 50-odstotno carino na brazilski izvoz v ZDA.
Številne mednarodne letalske družbe so po opozorilu ameriške Zvezne uprave za letalstvo (FAA) o poslabšanju varnostnih razmer in povečani vojaški aktivnosti, odpovedale lete v Venezuelo.
Po sporu zaradi izjave nemškega politika Friedricha Merza (CDU) o brazilskem mestu Belém ob Amazonki, se je brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva pobotal z njim in obljubil, da bo ob obisku Nemčije poskusil nemško kuhinjo, vključno s kislim zeljem, svinjsko kračo in klobasami.
Brazilski predsednik Lula je na vrhu G20 v Johannesburgu pozval k okrepitvi sodelovanja med Brazilijo, Indijo in Južno Afriko. Sestal se je z indijskim premierjem Narendra Modijem in južnoafriškim predsednikom Cyrilom Ramaphoso v okviru Foruma Indija-Brazilija-Južna Afrika, s ciljem izboljšanja položaja držav globalnega juga.
Donald Trump je, soočen s pritiskom zaradi naraščajočih življenjskih stroškov v ZDA, odpravil del carin, ki jih je sam uvedel na vsakdanje izdelke, kot so kava, avokado in banane. Ta poteza je bila sprejeta z namenom znižanja cen za ameriške potrošnike.
Podjetje Gree Electric je zagotovilo visoko učinkovite in energijsko varčne klimatske sisteme za rezidenco voditeljev na 30. Konferenci Združenih narodov o podnebju (COP30) v Belému v Braziliji. Konferenca se je uradno začela 12. novembra 2025.
Brazilski zvezni policisti so nekdanjega ministra za človekove pravice, Silvija Almeido, uradno obtožili spolnega nadlegovanja. Almeida je bil odpuščen lani zaradi teh obtožb. Tožilstvo bo zdaj odločalo, ali bo vložilo obtožnico. Če se bo to zgodilo, bo vrhovno sodišče odločilo, ali jo bo zavrglo ali sprejelo, v tem primeru pa bi se Almeida soočil s sojenjem.
Kanada je na podnebni konferenci ZN v Braziliji prejela posmehljivo nagrado 'fosil dneva'. Mrežo za podnebno ukrepanje (Climate Action Network) je Kanada bila izbrana zaradi pomanjkanja podnebnih ukrepov. Nagrado podeljujejo od leta 1999.
Na podnebni konferenci ZN COP30 v Braziliji je umetna inteligenca predstavljena kot junak, ki si zasluži pohvalo, in kot zločinec, ki ga je treba nadzorovati. Tehnološka podjetja in nekatere države na konferenci promovirajo načine, kako lahko umetna inteligenca pomaga reševati globalno segrevanje, ki ga povzroča predvsem izgorevanje fosilnih goriv. Poudarjajo, da ima tehnologija potencial za povečanje učinkovitosti električnih omrežij, pomoč kmetom pri napovedovanju vremenskih vzorcev, sledenje selitvenim vrstam v globokem morju in načrtovanje infrastrukture.