APDEJT.si

Kitajski urad za tajvanske zadeve je opozoril pred tujim vmešavanjem v Tajvan, medtem ko je Taipei napovedal novo obrambno porabo. Kitajska je opozorila, da bo "zatrla" vse tuje poskuse vmešavanja v imenu Tajvana, potem ko je Japonska napovedala načrte...

Rusija je odgovorila na domnevne provokativne akcije Japonske z ultimatom, poroča kitajski portal Sohu. Avtor trdi, da je Rusija s tem dejanjem poslala jasno sporočilo Japonski glede njenih dejanj.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je napovedal znatno povečanje obrambnega proračuna, ki naj bi do leta 2030 dosegel 5 % BDP. V obdobju od 2026 do 2033 je predvidenih 1,25 bilijona NTD za krepitev obrambne odpornosti in asimetričnih zmogljivosti. Nemški predstavnik v Tajvanu je izjavil, da je Nemčija, z združeno podporo različnih političnih strank, povečala svoj obrambni proračun na 5 % BDP, s čimer je interes države postavila pred partikularne interese.

Japonska premierka, Koichi Sanae, je med parlamentarno razpravo z opozicijo izjavila, da ima Japonska odgovornost vzpostaviti obojestransko koristne odnose s Kitajsko. Izrazila je pripravljenost Japonske na dialog s Kitajsko, vendar se je izognila razpravi o "Tajvanskem vprašanju".

Kitajska je opozorila, da bo zatrla vse tuje poskuse vmešavanja v situacijo okoli Tajvana, potem ko je Japonska napovedala načrte za namestitev raket na otoku blizu Tajvana. Kitajska je zagrozila z odgovorom na japonske rakete in ne izključuje uporabe sile.

Japonska premierka Sanae Takaichi in ameriški predsednik Donald Trump sta v torek opravila 25-minutni telefonski pogovor, medtem ko se napetosti med Japonsko in Kitajsko stopnjujejo zaradi njenih nedavnih komentarjev o morebitni »situaciji, ki ogroža preživetje« v zvezi s Tajvanom. Takaichi je dejala, da je pogovor ponovno potrdil tesno sodelovanje med ZDA in Japonsko.

Japonska je zavrnila kitajsko pismo Združenim narodom, v katerem Kitajska obtožuje Tokio, da grozi z oboroženim posredovanjem glede Tajvana, kot "neskladno z dejstvi in neutemeljeno". Japonski veleposlanik pri ZN, Kazuyuki Yamazaki, se je odzval na pismo kitajskega veleposlanika pri ZN, Fu Conga.

Predsednik Tajvanske ljudske stranke Huang Guochang je s svojo mladinsko delegacijo obiskal Japonsko. Obiskali so višje sodišče v Tokiu, kjer so se seznanili s pravosodnim sistemom, nato pa so se srečali s Keijijem Furuyo, predsednikom japonskega parlamentarnega združenja za prijateljstvo s Tajvanom in poslancem vladajoče Liberalno-demokratske stranke.

Japonska je poslala vojaška letala na otok Jonaguni, ki je najbližje Tajvanu, po tem, ko je bil odkrit kitajski dron. To se je zgodilo ob naraščajočih napetostih med Pekingom in Tokiom.

Ameriški predsednik Trump se je pogovarjal s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom, pri čemer je Ši izjavil, da je "vrnitev Tajvana" del povojne mednarodne ureditve. Svet za kitajske zadeve je te trditve zavrnil kot izkrivljanje zgodovine druge svetovne vojne. Medtem je ameriški finančni minister potrdil, da je Trump sam poklical Ši Jinpinga in ponovil stališče ZDA glede Tajvana. Japonska naj bi popuščala glede Tajvana, kar bi lahko dolgoročno vplivalo na njen položaj.

Napetosti med Kitajsko in Japonsko so se zaostrile zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi, ki je namignila na možnost vojaškega posredovanja v primeru spopada med Kitajsko in Tajvanom. Japonska je poleg tega namestila rakete zemlja-zrak v bližini Tajvana, kar je povzročilo takojšnjo reakcijo Kitajske. Japonska naj bi s tem odstopala od svojega pacifističnega statusa in ogrožala mednarodni red.

Ameriški predsednik Donald Trump se je po pogovoru s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom pogovarjal tudi z japonsko premierko Sanae Takaichi. Pogovori nakazujejo na prizadevanja ZDA za ohranjanje ravnotežja glede Tajvana. Takaichijeva in Trump sta potrdila trdne temelje zavezništva med Japonsko in ZDA, medtem ko se odnosi med Japonsko in Kitajsko poslabšujejo. Xi Jinping je s Trumpom govoril tudi o Ukrajini.

Kitajski predsednik Xi Jinping in ameriški predsednik Donald Trump sta opravila telefonski pogovor, v katerem sta se pogovarjala o odnosih med državama, Ukrajini in Tajvanu. Trump je sprejel povabilo na obisk Pekinga aprila naslednje leto, Xi pa naj bi kasneje obiskal ZDA. Peking je poudaril vprašanja Tajvana, trgovine in Ukrajine. Kitajski strokovnjaki menijo, da je telefonski pogovor udarec za Sanae Takaichi.

Kitajsko zunanje ministrstvo je ostro kritiziralo Japonsko zaradi načrtovanega nameščanja raket srednjega dosega zemlja-zrak na otoku Jonaguni, ki je najbližja točka Japonske Tajvanu, oddaljena le 110 kilometrov. Kitajska potezo ocenjuje kot "izjemno nevarno" in namerno eskalacijo. Japonski obrambni minister Shinjiro Koizumi je obiskal otok, kjer se nahaja vojaška postojanka.

Zunanji ministri držav G7 so pozvali k takojšnji prekinitvi ognja v Ukrajini. V skupni izjavi so ministri Nemčije, Velike Britanije, Kanade, Francije, Italije, Japonske in ZDA izrazili "neomajno podporo" ozemeljski celovitosti Ukrajine, ki jo je napadla Rusija. Napovedali so povečanje gospodarskega pritiska na Rusijo z ekonomskimi sankcijami in preučujejo ukrepe proti državam in organizacijam, ki financirajo ruska vojna prizadevanja. Ta poziv prihaja v ozadju dvomov o pripravljenosti Rusije za pogajanja.

Voditelji vodilnih evropskih držav so poslali v Washington svoj delovni predlog za rešitev konflikta v Ukrajini, poroča Der Spiegel. Evropski voditelji so Trumpov mirovni načrt za Ukrajino zavrnili in ga označili za zgolj projekt. Washington naj bi izvajal velik pritisk na Kijev.

Rusija je ponovila svojo pripravljenost za obnovitev neposrednih pogajanj z Ukrajino v Istanbulu, ki so bila prekinjena julija. Rusija trdi, da je Ukrajina tista, ki zavira pogovore, medtem ko Turčija ostaja potencialna lokacija za srečanje.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je Rusija izpolnila vse potrebne korake za nadaljevanje pogajanj z Ukrajino, medtem ko je Kijev oviral proces. Rusija je komentirala tudi prekinitev pogajanj s strani Ukrajine.

Evropa pod pritiskom časa poskuša ZDA prepričati, da bi izboljšale načrt za končanje vojne v Ukrajini v korist Kijeva. Trumpov načrt je presenetil tako Ukrajino kot Evropo. Neuspeh Bruslja bi bil v prid Moskve.

Ruski mediji so poročali o imenovanju Dana Driscollja za novega posebnega odposlanca ZDA za Ukrajino. Poudarili so, da je Driscoll že vodil ameriško delegacijo v Ukrajini in da njegovo imenovanje kaže na Trumpovo zaupanje vanj. Po poročanju ruskih virov je Driscoll pri tem izrinil Pentagon in Kellogga v pogajanjih o Ukrajini.

Evropske države so v Ženevi pripravile protipredlog ameriškemu mirovnemu načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Predsednik Zelenski je izrazil upanje, da bodo pogovori prinesli rezultate in ustavili prelivanje krvi.

ZDA naj bi Ukrajini zagrozile z ustavitvijo dobave orožja in obveščevalnih podatkov, da bi jo prisilile v sprejetje Trumpovega mirovnega načrta. Hkrati so se pojavili pomisleki glede srečanja predstavnikov Trumpove administracije z ruskim odposlancem Kirillom Dmitrijevom v Miamiju, kar odpira vprašanja o najnovejšem predlogu glede Ukrajine.

Japonska je obsodila rusko razširitev prepovedi vstopa za 30 japonskih državljanov, vključno z uradnim predstavnikom zunanjega ministrstva, kot "absolutno nesprejemljivo". Ta poteza je odgovor na japonske sankcije proti ruskim podjetjem in posameznikom zaradi vojne v Ukrajini. Japonska je obtožila Moskvo, da prenaša krivdo za invazijo na Ukrajino.

Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je med notranjo preiskavo politični oddelek ministrstva odkril primer podpolkovnika pri vojski, obtoženega vohunjenja za Kitajsko. Preiskovalni urad je že lani opozoril na poskuse kitajskega vpliva v tajvanski vojski. Ministrstvo je obsodilo dejanje kot izdajo.

Japonsko gospodarstvo se je v tretjem četrtletju skrčilo za 0,4 %, kar je prvi padec v zadnjih šestih četrtletjih. Letna stopnja krčenja je bila 1,8 %. Na gospodarstvo so vplivale ameriške carine in vlada premierke Sanae Takaichi pripravlja obsežen stimulativni program.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je na družbenih omrežjih objavil fotografijo s sušijem, s čimer je izrazil podporo Japonski po tem, ko naj bi Kitajska ustavila uvoz japonske morske hrane.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pojasnil stališče Kitajske glede Tajvana. Xi je Trumpu povedal, da bi morali državi ohraniti dinamiko v svojih odnosih. O tem je poročala državna tiskovna agencija Xinhua.

Kitajska je razpisala mednarodno tiralico za tajvanskima vplivnežema 八炯 in 閩南狼 zaradi obtožb o "spodbujanju separatizma", ponudila pa je tudi denarno nagrado za informacije. Svet za celinsko Kitajsko (陸委會) je potezo obsodil kot poskus destabilizacije. Poslanec KMT 徐欣瑩 je predlagal, da bi moral vodja Sveta za celinsko Kitajsko, 邱垂正, skupaj s poslancem 沈伯洋 obiskati Kitajsko in razjasniti "nesporazume". Ustanovitelj UMC 曹興誠 je predlagal, da bi moral 沈伯洋 kandidirati za župana Taipeja, medtem ko je 吳怡農 izrazil željo po kandidaturi. Predsednik parlamenta 韓國瑜 je bil kritičen do poziva predsednika 賴清德 za podporo 沈伯洋u.

Kitajske oblasti so ostro protestirale zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu. Kitajski veleposlanik na Japonskem Wu Jianghao se je sestal z japonskim podministrom za zunanje zadeve Takehirom Funakoshijem, da bi uradno izrazil protest. Več kitajskih ministrstev in vladnih agencij je obsodilo izjave japonske premierke.

Kitajska je poklicala japonskega veleposlanika zaradi izjav japonske premierke o Tajvanu. Visoki predstavnik kitajskega obrambnega ministrstva je opozoril, da bo Peking odločno odgovoril na vsakršno vojaško vmešavanje Tokia v tajvansko vprašanje.

Kitajska je po izjavah japonske premierke o Tajvanu zaostrila odziv z napovedjo tridnevnih vojaških vaj z ostrostrelstvom v rumenem morju in povečanim pritiskom na Japonsko. Kljub kitajskim opozorilom je bilo na letališču Pudong v Šanghaju opaziti dolge vrste kitajskih potnikov, ki so se pripravljali na let v Osako. Kitajska je tudi aktivirala 26 vojaških letal za patruliranje v bližini Tajvana. Strokovnjaki pozivajo Tajvan k previdnosti in izogibanju vlogi problematičnega akterja v zaostrenih odnosih med Kitajsko in Japonsko.

Obsežen požar je zajel več kot 170 zgradb v obalnem mestu Oita na jugu Japonske. Ogenj se je širil čez noč, gasilci pa ga še niso uspeli popolnoma pogasiti. Približno 175 prebivalcev okrožja Saganoseki je pobegnilo v začasna zavetišča. Ena oseba je pogrešana.

Japonska je uradno protestirala, ker je Kitajska svojim državljanom svetovala, naj se izogibajo obisku Japonske. Japonska je tudi poklicala kitajskega veleposlanika zaradi komentarjev kitajskega generalnega konzula v Osaki glede Tajvana. Napetosti so se povečale po izjavah premierke Sanae Takaichi glede Tajvana.

Filipini, Združene države in Japonska so izvedle skupne pomorske vaje v Zahodnem filipinskem morju, kar je okrepilo njihovo varnostno sodelovanje. Kitajska je kritizirala Filipine zaradi teh vaj in jih obtožila provokativnih dejanj, ki povečujejo napetosti v Južnem kitajskem morju. Kitajska vojska je odgovorila z 'bombniškim patruljiranjem' nad tem območjem.

Po izjavah japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu je Kitajska uvedla dodatne ukrepe. Poleg prepovedi uvoza japonskih morskih sadežev in ribiških proizvodov je izvedla vojaške vaje v Rumenem morju, ki jih nekateri analitiki vidijo kot opozorilo Japonski in Južni Koreji. Kljub kitajski spodbudi državljanom, naj ne potujejo na Japonsko, trgovci v Tokiu ne opažajo upada prodaje. Strokovnjaki menijo, da Kitajska kljub javnemu nasprotovanju nima moči za resnejše grožnje Japonski.

Napetosti med Kitajsko in Japonsko so se zaostrile po izjavah japonske premierke o možnem vojaškem odzivu Japonske na kitajski napad na Tajvan. Kitajska je izrazila zaskrbljenost zaradi varnosti svojih državljanov na Japonskem in opozorila na naraščajoče nevarnosti. Kitajska obalna straža je bila aktivna tudi pred otoki Senkaku, kar je dodatno prispevalo k napetostim. Tajpej je poročal o incidentih z ladjami in letali.

Kitajska je poklicala japonskega veleposlanika na zagovor zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu. Premierka je dejala, da bi kitajski napad na Tajvan lahko ogrozil Japonsko. ZDA pa so odobrile prodajo vojaške opreme Tajvanu v vrednosti 330 milijonov ameriških dolarjev.

Kitajska je poklicala japonskega ambasadorja zaradi komentarjev nove japonske premierke Sanae Takaichi o možnosti napotitve vojakov na Tajvan, kar je povzročilo napetosti med državama. Kitajsko zunanje ministrstvo je izjave označilo za "provokativne" in "izjemno nevarne", saj Kitajska Tajvan obravnava kot del svojega ozemlja.

Hong Kong je prekinil vse uradne odnose z japonskim generalnim konzulatom in podprl Kitajsko v sporu z Japonsko. Voditelj Hong Konga, John Lee, je izjavil, da njegova vlada podpira kitajsko diplomatsko politiko do Japonske. Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva, Mao Ning, je dejala, da razmere za srečanje voditeljev Kitajske, Japonske in Južne Koreje še niso pripravljene.

Zunanji ministri držav skupine G7 so v skupni izjavi ponovno poudarili pomembnost miru v Tajvanski ožini in podprli smiselno udeležbo Tajvana v mednarodnih organizacijah. Tajvanski zunanji minister Lin Džja-long je dejal, da to že četrtič letos G7 potrjuje svojo zavezanost stabilnosti v regiji.

Po tem, ko je Japonska izrazila zaskrbljenost glede morebitnega konflikta v zvezi s Tajvanom, je Kitajska prepovedala uvoz japonskih morskih sadežev. Tajvanski predsednik Lai Ching-te in župan mesta Changhua, Lin Shih-hsien, sta se odzvala z javnim uživanjem sušija in s tem izrazila podporo Japonski. Predsednikova objava s fotografijo uživanja sušija je na Japonskem postala viralna, celo prikazana je bila na velikem zaslonu v Tokiu.

Kitajska je povečala vojaški in gospodarski pritisk na Japonsko, potem ko je japonska premierka Sanae Takaichi opozorila, da bi konflikt glede Tajvana lahko ogrozil obstoj Japonske. Peking je izdal opozorila glede potovanj in izobraževanja na Japonskem, kar je povzročilo mešane odzive. Kitajska je to potezo označila za "zelo nevarno", kar je povzročilo zaostritev odnosov med državama.

Nekdanji zaposleni »Guan Zhangu« (陳之漢), med drugim »大師兄« 李慶元 in visoki voditelj 小偉, so ga obtožili spolnega nadlegovanja, prejemanja sredstev iz Kitajske in nenavadne zahteve, da bi zaposleni spal z njegovo ženo. Obtožbe vključujejo tudi finančne nepravilnosti in vprašanja o njegovem ravnanju z zaposlenimi. Zaradi teh obtožb je bil »Guan Zhang« prijavljen na kitajskih platformah kot »pokvarjen« vplivnež. Sam se je na obtožbe odzval v prenosu v živo.

Ameriške delnice so v četrtek doživele močan preobrat, saj močni rezultati podjetja Nvidia niso pomirili vlagateljev glede visokih vrednotenj. Poročilo o zaposlitvah v ZDA je preseglo pričakovanja, kar je zmanjšalo možnosti za znižanje obrestnih mer s strani ameriške centralne banke (FED) decembra. Delnice Nvidie so sprva poskočile, nato pa strmoglavile, kar je povzročilo padec tehnoloških delnic in celotnega trga. Azijske borze so sledile padcu, tudi borza v Hong Kongu.

ZDA so umaknile mobilne raketne sisteme Typhon z vojaške baze Iwakuni na Japonskem, ki so bili sposobni izstreljevati križarske rakete Tomahawk. Umik je sledil valu nezadovoljstva lokalnega prebivalstva, ki je izrazilo zaskrbljenost zaradi stalne prisotnosti orožja srednjega dosega na Japonskem. Japonsko obrambno ministrstvo je potrdilo, da so ZDA sisteme umaknile po zaključenih ameriško-japonskih vajah Resolute Dragon.

Namestnik tajvanskega ministra za zunanje zadeve Wu Čižong je na varnostni konferenci v Berlinu opozoril na vse tesnejše sodelovanje med Kitajsko, Rusijo, Iranom in Severno Korejo, ki po njegovem mnenju oblikuje "avtoritarno os" in predstavlja grožnjo globalni demokraciji in varnosti. Pozval je k okrepljenemu sodelovanju med Tajvanom in Evropo ter poudaril pomen skupne odpornosti za ohranjanje varnosti v indo-pacifiški regiji in Evropi. Predlagal je strategijo "Triple T" (zaupanje-tehnologija-Tajvan) za spodbujanje sodelovanja v polprevodniški industriji, umetni inteligenci in komunikacijskih tehnologijah.

Kitajska je opozorila Japonsko, da za japonske morske sadeže na Kitajskem 'ni trga', s čimer je še zaostrila diplomatski spor zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi glede Tajvana. Poleg tega je Kitajska ustavila pogovore o ponovnem uvozu japonske govedine, kot razlog pa navaja ogorčenje zaradi omenjenih izjav.

Japonska je zahtevala ukrepanje Pekinga zaradi nasilnih groženj, ki jih je kitajski odposlanec izrekel proti japonski premierki Sanae Takaichi. Japonska je kitajskega veleposlanika poklicala na zagovor, ker kitajski režim stopnjuje pritisk in grožnje proti Tokiu.

Japonski spletni uporabniki so uporabili "zvokovne posnetke žalitev predsednika Xija", da bi se uprli Kitajski in podprli vstop Tajvana v CPTPP. Hkrati strokovnjaki razpravljajo o spremembah v kitajskih načrtih za napad na Tajvan, pri čemer poudarjajo ključno vlogo Japonske pri obrambi Tajvana.

Kitajsko zunanje ministrstvo je ponovilo svoje nasprotovanje izjavam japonske premierke Sanae Takaichi glede Tajvana, ki jih ocenjujejo kot kršitev kitajsko-japonskih sporazumov. Japonska je zahtevala pojasnila od Kitajske glede pozivov k odpovedi potovanj in študijskih praks na Japonskem, češ da to nasprotuje dogovorom o spodbujanju medsebojnega sodelovanja. Kitajska je opozorila, da so izjave japonske premierke poslabšale vzdušje za izmenjave med državama in da je v zadnjem času prišlo do več kaznivih dejanj nad kitajskimi državljani na Japonskem. Japonski uradnik zunanjega ministrstva naj bi obiskal Kitajsko, da bi se pogajal o spornih izjavah premierke Takaichi.