APDEJT.si

Srbski minister za notranje zadeve Ivica Dačić se je sestal s kitajskim namestnikom ministra za javno varnost Šujem Datongom, s katerim sta razpravljala o uspešnem sodelovanju pri boju proti organiziranemu kriminalu in o nadaljnjih korakih za zatiranje kriminalnih aktivnosti. Dačić je poudaril, da je sodelovanje s Kitajsko v okviru Interpola izjemno dobro in strateško pomembno.

Japonska je poslala vojaška letala na otok Jonaguni, ki je najbližje Tajvanu, po tem, ko je bil odkrit kitajski dron. To se je zgodilo ob naraščajočih napetostih med Pekingom in Tokiom.

Igor Sečin, vodja ruske naftne družbe Rosneft, je opozoril, da lahko sankcije, ki so jih ZDA, evropske države in njihovi zavezniki uvedli proti Rusiji in Kitajski, povzročijo novo gospodarsko krizo na Zahodu. Po njegovem mnenju te sankcije ogrožajo svetovno gospodarstvo.

Kitajski predsednik Ši Džinping se je včeraj pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in po pogovoru dejal, da sta se dotaknila vprašanja Tajvana. Trump v svoji objavi ni omenil Tajvana, danes pa se je pogovarjal z japonsko premierko Jošihide Sugo. Medijska osebnost Zhou Yukou meni, da je ta poteza posredno sporočilo za Lai Ching-teja.

Kitajski predsednik Si Džinping je poudaril, da bi morali Kitajska in Združene države Amerike ohraniti pozitiven zagon v medsebojnih odnosih in nadaljevati v pravo smer, ki temelji na enakosti, spoštovanju in obojestranski koristi.

Predsednik Putin je poudaril uspešen razvoj dvostranskih odnosov med Rusijo in Kitajsko, posebej v energetskem sektorju. Izpostavil je pomembnost sodelovanja na tem področju. Igor Sečin, vodja Rosnefta, pa je ob koncu svojega govora o energetskem partnerstvu med državama citiral kitajsko pregovor iz 'Knjige sprememb', s čimer je opozoril, da nadaljevanje sankcij proti Rusiji in Kitajski lahko povzroči gospodarsko krizo na Zahodu.

Ameriški predsednik Donald Trump se je po pogovoru s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom pogovarjal tudi z japonsko premierko Sanae Takaichi. Pogovori nakazujejo na prizadevanja ZDA za ohranjanje ravnotežja glede Tajvana. Takaichijeva in Trump sta potrdila trdne temelje zavezništva med Japonsko in ZDA, medtem ko se odnosi med Japonsko in Kitajsko poslabšujejo. Xi Jinping je s Trumpom govoril tudi o Ukrajini.

Tajvanski premier卓榮泰 je izrazil željo po sodelovanju z državami, ki imajo z Tajvanom dopolnilne industrijske verige. To sledi izjavi južnokorejskega ministra za industrijo, da obstaja možnost za preferencialno tarifno obravnavo s Tajvanom. Tajvan je prvotno želel biti pobudnik naprednega zavezništva za proizvodnjo rezin, vendar zdaj daje prednost sodelovanju z državami, ki lahko dopolnjujejo tajvansko industrijo. Predsednik賴清德 se je srečal s predsednikom parlamenta Svazija, Jabulanijem Mabuzo, in se mu zahvalil za dolgotrajno podporo Svazija Tajvanu na mednarodnem prizorišču, s poudarkom na stabilnem investicijskem okolju in kakovostni delovni sili Svazija.

V odboru za postopek zakonodajnega zbora je bil vladni predlog zakona o finančni razdelitvi (財劃法) začasno umaknjen iz obravnave zaradi nasprotovanja opozicije (藍白). Tiskovna predstavnica vlade 李慧芝 je izrazila obžalovanje in poudarila, da je vladni predlog najbolj usklajena različica doslej. Medtem sta poslanca邱議瑩 in 賴瑞隆 kritizirala poslanko 柯志恩, ker naj bi zavračala predlog, ki bi koristil Kaohsiungu, na kar se je 柯志恩 odzvala z obtožbami o iskanju pozornosti. Zelena stranka razmišlja o referendumu kot odziv na zavrnitev vladnega predloga.

Ameriške letalske sile uvajajo koncept agilnega bojevanja, s katerim želijo enote pripraviti na delovanje iz razpršenih, skromnih baz v primeru vojne proti večjemu nasprotniku, kot je Kitajska. Ta pristop naj bi omogočil hitro prilagajanje in učinkovito delovanje v zahtevnih bojnih razmerah.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da se je po telefonu pogovarjal s kitajskim predsednikom Sijem Jinpingom o vprašanjih, povezanih z Rusijo in Ukrajino. Trump je pogovor označil za "zelo dober".

Konservativni poslanci so kritizirali premierja Marka Carneyja zaradi njegovih prezirljivih komentarjev o zastalih trgovinskih pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Carney je na vprašanje novinarjev v Johannesburgu, kdaj je zadnjič govoril s Trumpom, odgovoril: »Koga briga?«.

Kitajski predsednik Xi Jinping in ameriški predsednik Donald Trump sta opravila telefonski pogovor, v katerem sta se pogovarjala o odnosih med državama, Ukrajini in Tajvanu. Trump je sprejel povabilo na obisk Pekinga aprila naslednje leto, Xi pa naj bi kasneje obiskal ZDA. Peking je poudaril vprašanja Tajvana, trgovine in Ukrajine. Kitajski strokovnjaki menijo, da je telefonski pogovor udarec za Sanae Takaichi.

Predsednik Trump je dejal, da je imel "zelo dober" telefonski pogovor s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, ki je temeljil na krhki trgovinski prekinitvi ognja. Trump je sprejel povabilo za obisk Pekinga aprila 2026, Si Jinping pa bo kasneje prihodnje leto obiskal ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v Ovalni pisarni Bele hiše v Washingtonu srečal z novoizvoljenim županom New Yorka, Zohranom Mamdanijem. Po tednih ostrih kritik je Trump na srečanju izrazil navdušenje nad levim demokratom. Poleg tega je Trump napovedal potovanje v Peking v prihodnjem letu.

Kitajski predstavnik je na zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov o Palestini dejal, da ljudje v Gazi še vedno trpijo in da bi morali ljudje po vsem svetu izraziti podporo Palestini. Poudaril je, da Izrael ne bi smel nadaljevati z gradnjo naselbin na zasedenih ozemljih.

ZDA pozivajo Evropsko unijo k spremembi zakonodaje, ki ureja tehnološki sektor, v zameno za potencialno znižanje ameriških carin na evropsko jeklo. Ameriški sekretar za trgovino je v Bruslju dejal, da bi lahko Washington omilil trgovinsko vojno z Evropo, če bo Bruselj spremenil svojo regulativno politiko na področju tehnologije. Ameriški predstavnik za trgovino je EU pozval tudi k oprostitvi carin na ameriške izdelke, kot je bilo obljubljeno poleti.

Kitajski predsednik Ši Džinping in ameriški predsednik Donald Trump sta v telefonskem pogovoru razpravljala o krepitvi sodelovanja med državama. Ši je poudaril, da je vrnitev Tajvana Kitajski ključnega pomena za povojni mednarodni red.

Kitajsko zunanje ministrstvo je ostro kritiziralo Japonsko zaradi načrtovanega nameščanja raket srednjega dosega zemlja-zrak na otoku Jonaguni, ki je najbližja točka Japonske Tajvanu, oddaljena le 110 kilometrov. Kitajska potezo ocenjuje kot "izjemno nevarno" in namerno eskalacijo. Japonski obrambni minister Shinjiro Koizumi je obiskal otok, kjer se nahaja vojaška postojanka.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pojasnil stališče Kitajske glede Tajvana. Xi je Trumpu povedal, da bi morali državi ohraniti dinamiko v svojih odnosih. O tem je poročala državna tiskovna agencija Xinhua.

ZDA so Cartel de los Soles, domnevni venezuelski narkokartel, označile za teroristično organizacijo, pri čemer trdijo, da ga vodi Nicolás Maduro. Venezuelska vlada te obtožbe ostro zavrača, označuje jih za "infamno in nizkotno laž", ki služi kot izgovor za nezakonito intervencijo proti Venezueli. Maduro poudarja, da je Venezuela nedolžna in da so obtožbe namenjene upravičevanju vojne, spremembe režima in kraje venezuelskega naftnega bogastva.

Ameriški sekretar za trgovino Howard Lutnick je sporočil, da je končna odločitev o morebitni prodaji Nvidinih naprednih AI H200 čipov Kitajski zdaj v rokah predsednika Trumpa. To predstavlja preobrat glede na prejšnjo administracijo, ki je bila do prodaje tehnologije Kitajski bolj zadržana.

Češko podjetje Reactive Drone je Ukrajini preprodajalo kitajske brezpilotne letalnike po ceni, ki je bila skoraj 20-krat višja od nabavne. To razkriva češki Radiožurnál, ki se sklicuje na preiskovalno gradivo.

Prema Wangjom Thongdok, ki prihaja iz Arunachal Pradesha, je bila več kot 18 ur pridržana na letališču v Šanghaju. Kitajski uradniki so ji dejali, da je njen indijski potni list neveljaven, ker je Arunachal del Kitajske in da bi morala zaprositi za kitajski potni list. Ženska je to izkušnjo opisala kot ponižujočo.

Ukrajina in ZDA naj bi po poročanju Financial Timesa uskladili osnutek mirovnega načrta v 19 točkah, o katerem naj bi se sedaj pogajala Trump in Zelenski. Marco Rubio je izrazil optimizem glede hitrega dogovora, medtem ko naj bi ZDA in Ukrajina posodobili besedilo za končanje konflikta, pri čemer naj bi upoštevali ukrajinske zadržke. Trump naj bi Ukrajini postavil ultimat do četrtka, da se izrečejo o ameriškem mirovnem načrtu.

Japonska ministrica Sanae Takaichi je ponovila stališče o "tajvanskem vprašanju", kar je sprožilo močno odzivanje Kitajske, ki je poskušala diskreditirati japonsko vlado z neresničnimi trditvami. Na novinarski konferenci japonskega zunanjega ministrstva je kitajski novinar trdil, da so se pred rezidenco predsednika vlade pojavili protesti proti Takaichijevi, kar pa je zunanji minister hitro zanikal in razkril, da gre za lažno informacijo.

Kitajska je ostro obsodila načrte Japonske o namestitvi raket na otoku Jonaguni, ki leži slabih sto kilometrov od Tajvana. Napetosti med državama so se povečale, potem ko je japonska premierka Sanae Takaichi nakazala možnost japonskega posredovanja v primeru napada na Tajvan.

Politikom in njihovemu osebju v avstralski Parlamentarni hiši je bilo naročeno, naj zaklenejo svoje telefone in zaprejo žaluzije med obiskom tretjega najvišjega kitajskega uradnika. Opozorilo je bilo izdano zaradi varnostnih razlogov.

Donald Trump je napovedal obisk Kitajske aprila po telefonskem pogovoru s Xi Jinpingom. Voditelja sta razpravljala o Tajvanu in Ukrajini, ter o trgovinskih odnosih.

Na Tajvanu je 'Zakon o državljanstvu' v središču pozornosti, saj določa, da morajo osebe z dvojnim državljanstvom, ki želijo zasedati volilne javne funkcije, v enem letu opustiti državljanstvo, ki ni državljanstvo Republike Kitajske (Tajvana). Stranka Kuomintang predlaga spremembo zakona, ki bi kitajskim zakoncem omogočila sodelovanje v politiki brez odpovedi kitajskemu državljanstvu. Poleg tega je pevka Li Dženšu pozvala k podpisu izjave o odpovedi dvojnemu državljanstvu, poslanka Liu Šefang pa je opozorila, da zakon o državljanstvu ne vsebuje določb o overitvi.

Hong Kong je prekinil vse uradne odnose z japonskim generalnim konzulatom in podprl Kitajsko v sporu z Japonsko. Voditelj Hong Konga, John Lee, je izjavil, da njegova vlada podpira kitajsko diplomatsko politiko do Japonske. Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva, Mao Ning, je dejala, da razmere za srečanje voditeljev Kitajske, Japonske in Južne Koreje še niso pripravljene.

Zunanji minister Lin Chia-lung je izjavil, da prizadevanja Tajvana ne spreminjajo ambicij Kitajske po priključitvi. Ministrstvo za zunanje zadeve je poudarilo, da Kitajska nima pravice komentirati potovanj podpredsednice蕭美琴 in bivše predsednice 蔡英文 v Evropo, saj sta Kitajska in Tajvan ločeni entiteti. 海基會 je zavrnila politične pogoje Kitajske za dialog. Kitajski urad za tajvanske zadeve je izrazil pripravljenost za pogovore s tajvanskimi strankami pod pogojem sprejemanja načela ene Kitajske in nasprotovanja neodvisnosti Tajvana. Bivši vodja vojaške obveščevalne službe 劉德良 je dejal, da je grožnja aretacije poslanca 沈伯洋 primer kitajske strategije 'treh vojn'. Lin Chia-lung je obsodil izjavo predsednice国民党 鄭麗文, da Vladimir Putin ni diktator, in jo označil za nepoznavanje demokracije.

Senator Aleksej Puškov je ostro kritiziral ultimativen ton estonskega zunanjega ministrstva glede "ruske grožnje". Poudaril je, da Kitajska poskus Talina, da bi vplival na Moskvo preko Pekinga, ni vzela resno. Estonski zunanji minister Margus Tsahkna je med obiskom na Kitajskem poskušal prepričati Peking, naj ne zaostruje odnosov s Talinom in naj prilagodi svoje odnose z Moskvo evropski paradigmi, kar je Puškov označil za absurdno.

Rusija je izvedla obsežen zračni napad na Ukrajino z desetinami vodenih raket in stotinami dronov, pri čemer je bilo v napadu na Ternopil ubitih najmanj 16 ljudi, med njimi tudi otroci.

ZDA krepijo vojaško sodelovanje z Grčijo, vključno s povezovanjem grških oboroženih sil z ameriško nacionalno gardo. Napovedana je tudi vojaška operacija ZDA v zahodni hemisferi, usmerjena proti "narkoteroristom".

Ruski veleposlanik v Indiji, Denis Alipov, je izjavil, da bi se lahko vojna v Ukrajini končala že jutri, če bi bili Evropska unija in NATO pripravljeni na enakopraven dialog z Moskvo. To je izjavil med razpravo v New Delhiju o knjigi "Tisočletna vojna: Rusija in Zahod".

Donald Trump, odkar je ponovno postal predsednik ZDA, načrtuje zakon, ki bi sankcioniral države, ki trgujejo z Rusijo. Kitajska pa je v tem času povečala svojo podporo Rusiji, predvsem v kontekstu vojne v Ukrajini.

Ukrajinski in evropski uradniki so izrazili močno nezadovoljstvo nad Trumpovim mirovnim načrtom, ki naj bi bil naklonjen Kremlju in bi od Ukrajine zahteval znatne koncesije. Zelenski se je nujno posvetoval s francoskimi, nemškimi in britanskimi voditelji o ameriškem načrtu. Bela hiša je sprva izjavila, da ji ni mar za evropske želje glede Ukrajine, nato pa je hitro spremenila stališče.

Ameriški senatorji so ostro kritizirali mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino, češ da nagrajuje rusko agresijo in popušča ruskim zahtevam. Člani senatnega odbora za zunanje odnose in kongresnega ukrajinskega odbora so izrazili zaskrbljenost, da načrt podpira stališča Moskve.

Kitajski naftni rafiner Yanchang Petroleum se je v zadnjem razpisu za dobavo surove nafte od decembra do sredine februarja odpovedal nakupu ruske nafte, čeprav je prej redno kupoval surovine iz Rusije. Podobno se je pet velikih indijskih rafinerjev, ki so v letu 2025 predstavljale dve tretjini uvoza ruske nafte, odpovedalo nakupu ruskega goriva z dobavo v decembru. Po poročanju Bloomberga naj bi to kazalo na to, da zahodne sankcije proti ruskim energentom in trgovinski pogovori med Washingtonom in New Delhijem začenjajo bistveno vplivati na dobavo nafte iz Rusije.

Finske oblasti razmišljajo o delnem odprtju mejnih prehodov z Rusijo, vendar le na tistih območjih, kjer je promet povečan. Premier države, Petteri Orpo, je dopustil možnost delnega odprtja meje.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo ZDA o mirovnem načrtu za Gazo s 13 glasovi za, Rusija in Kitajska sta se vzdržali. Resolucija predvideva napotitev okupacijskih sil do decembra 2027, kar ustvarja novo kolonialno upravo, ki jo legitimizira mednarodno pravo.

Washington je dolgo domneval, da kitajske naložbe tečejo predvsem v države v razvoju, ki potrebujejo denar za infrastrukturo. Vendar se zdaj izkazuje, da je finančni doseg Pekinga segal precej globlje v bogate države, kot so politiki sprva mislili. Leta 2016 je novinar Jeff Stein prejel nenavadno informacijo: Wright USA, majhna zavarovalnica, specializirana za kritje odgovornosti za osebje FBI in Cie, je bila tiho prevzeta.

Ruski poslanci so potrdili nove davčne zvišanja, s katerimi želi Moskva spodbuditi svoje gospodarstvo med skoraj štiri leta trajajočo vojno z Ukrajino.

Kitajska pospešeno širi svoj tajni kompleks za jedrske poskuse v zahodni puščavi, medtem ko Donald Trump nakazuje, da bi Združene države Amerike lahko po več kot treh desetletjih ponovno začele testirati jedrsko orožje. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil, da je zaradi testnih programov drugih držav ukazal obrambnemu ministrstvu, naj začne testirati ameriško jedrsko orožje na enakem temelju. ZDA so jedrske poskuse ustavile leta 1992, redno pa preizkušajo "dostavna vozila", rakete, ki bi lahko prenesle jedrsko orožje do cilja.

Ameriški predlog Združenim narodom za mandat mednarodnim stabilizacijskim silam v Gazi se sooča z nasprotovanjem Rusije, Kitajske in nekaterih arabskih držav. Države izražajo zadržke glede še ne ustanovljenega odbora, ki bi začasno upravljal ozemlje, in pomanjkanja prehodne vloge za Palestinsko upravo. Rusija in Kitajska, stalni članici Varnostnega sveta ZN z vetom, pozivata k odstranitvi 'Odbora za mir' iz resolucije.

Indija, druga največja kupka ruske nafte, je oktobra za nakup ruske surove nafte porabila kar 2,5 milijarde evrov, tik preden so bile uvedene nove sankcije proti ruskim podjetjem, je sporočil evropski možganski trust. Indijska poraba je bila oktobra enaka septembrski, ko je za nakup ruske nafte porabila 2,5 milijarde evrov. Indija je oktobra ostala druga največja kupka ruskih fosilnih goriv, takoj za Kitajsko, poroča Center za raziskovanje energije in čistega zraka (CREA). ZDA so 22. oktobra uvedle sankcije proti Rosneftu in Lukoilu, dvema največjima proizvajalcema nafte v Rusiji.

Podjetje Anthropic je razkrilo, da so kitajski, s strani države sponzorirani hekerji, uporabili njihovo orodje za kodiranje z umetno inteligenco Claude, da bi izvedli obsežen kibernetski napad z minimalnim človeškim posredovanjem. Podjetje je septembra med spremljanjem kibernetskih napadov zaznalo sumljive aktivnosti in odkrilo "zelo prefinjeno vohunsko kampanjo", pri kateri so bili za avtomatizacijo kibernetskih napadov po svetu uporabljeni njihovi instrumenti umetne inteligence.

Klimatski vrh v Belému ni vzbudil velikih pričakovanj. ZDA so se umaknile iz aktivnega boja proti podnebnim spremembam, Kitajska pa meni, da so njeni veliki izpusti nujni za gospodarsko rast. Razprava se osredotoča na povezavo med blaginjo in varstvom podnebja ter na države, ki uspešno združujejo oboje.

Medtem ko ZDA razpravljajo o fosilnih gorivih, Kitajska gradi sisteme čiste energije za prihodnost, s čimer si zagotavlja vodilno vlogo v zelenem prehodu.