APDEJT.si

Indija, druga največja kupka ruske nafte, je oktobra za nakup ruske surove nafte porabila kar 2,5 milijarde evrov, tik preden so bile uvedene nove sankcije proti ruskim podjetjem, je sporočil evropski možganski trust. Indijska poraba je bila oktobra enaka septembrski, ko je za nakup ruske nafte porabila 2,5 milijarde evrov. Indija je oktobra ostala druga največja kupka ruskih fosilnih goriv, takoj za Kitajsko, poroča Center za raziskovanje energije in čistega zraka (CREA). ZDA so 22. oktobra uvedle sankcije proti Rosneftu in Lukoilu, dvema največjima proizvajalcema nafte v Rusiji.

Podjetje Anthropic je razkrilo, da so kitajski, s strani države sponzorirani hekerji, uporabili njihovo orodje za kodiranje z umetno inteligenco Claude, da bi izvedli obsežen kibernetski napad z minimalnim človeškim posredovanjem. Podjetje je septembra med spremljanjem kibernetskih napadov zaznalo sumljive aktivnosti in odkrilo "zelo prefinjeno vohunsko kampanjo", pri kateri so bili za avtomatizacijo kibernetskih napadov po svetu uporabljeni njihovi instrumenti umetne inteligence.

Klimatski vrh v Belému ni vzbudil velikih pričakovanj. ZDA so se umaknile iz aktivnega boja proti podnebnim spremembam, Kitajska pa meni, da so njeni veliki izpusti nujni za gospodarsko rast. Razprava se osredotoča na povezavo med blaginjo in varstvom podnebja ter na države, ki uspešno združujejo oboje.

Časopis The Wall Street Journal je poročal, da se je začela nova oboroževalna tekma med ZDA, Rusijo in Kitajsko, ki ustvarja izzive za ZDA in njene zaveznike v Aziji in Evropi. Rusija in Kitajska naj bi ustvarili strateško negotovost. Ameriški predsednik Donald Trump naj bi odredil začetek jedrskih poskusov.

Ameriški zakonodajalci so ponovno pozvali Trumpovo administracijo, naj se odzove na poročila o kitajskih podjetjih, ki naj bi pomagala Iranu pri obnovi programa balističnih raket, s čimer naj bi kršili sankcije Združenih narodov. Poziv je sledil poročanju CNN.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval sosednje države, da se pridružijo Izraelu pri izgonu Hamasa iz regije, potem ko je Varnostni svet ZN podprl mirovni načrt predsednika Donalda Trumpa. Netanjahu je ponovil svoje nasprotovanje palestinski državi na katerem koli ozemlju, kar je sprožilo jezo izraelskih desničarjev.

Britanska obveščevalna služba MI5 je posvarila britanske poslance, da kitajske obveščevalne službe uporabljajo LinkedIn za iskanje in ciljanje ljudi, ki delajo v parlamentu. Kitajski vohuni naj bi se pretvarjali, da so kadroviki.

Varnostni svet ZN je potrdil načrt ZDA za mednarodne stabilizacijske sile v Gazi in morebitno pot do palestinske države. Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil navdušenje in trdi, da bo to pripeljalo do nadaljnjega miru po svetu.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki jo je pripravila Združene Amerika in katere cilj je preseči krhko premirje v Gazi.

Kitajska je izrazila močno nezadovoljstvo in nasprotovanje izjavam japonske premierke Sanae Takaichi, ki je namigovala na morebitno vojaško vpletanje v Tajvansko ožino. Kitajska je Japonski poslala protestno noto zaradi njenih izjav, ki so nakazovale uporabo vojaških plovil in sile v primeru krize na Tajvanu, pri čemer je opozorila, da kitajski napad na Tajvan lahko predstavlja situacijo, ki ogroža obstoj Japonske.

Vojaški uradniki ZDA in Kitajske so med 18. in 20. novembrom na Havajih opravili pogovore o pomorski varnosti. Pogovori, ki so potekali v okviru MMCA 2025, so bili ocenjeni kot konstruktivni in odkriti, namenjeni pa so bili obnovitvi vojaških komunikacij. Obe strani sta razpravljali o pomorskih in zračnih varnostnih vprašanjih, pregledali incidente, ki vključujejo pomorska in zračna srečanja, ter izrazili stališča glede varnosti plovbe.

Visoki demokratski predstavniki v odborih za obveščevalne službe v ameriškem kongresu so kritizirali ravnanje Trumpove administracije z obveščevalnimi zadevami. Senator Mark Warner je dejal, da je Trumpova administracija nagrajevala lojalnost namesto kompetentnosti in izvedla čistko izkušenih obveščevalnih častnikov. Opozoril je tudi na zmanjšanje sredstev za obveščevalne agencije, kar ogroža boj proti tujim dezinformacijam in zmanjšuje kibernetsko obrambo. Po njegovem mnenju bodo Kitajska, Rusija in drugi nasprotniki izkoristili te spremembe.

Rusija in Kitajska krepita vohunjenje v arktični regiji Kanade, pri čemer ciljata na vlado in zasebni sektor, je v letnem poročilu o grožnjah, s katerimi se sooča država, dejal vodja kanadske obveščevalne službe (CSIS) Dan Rogers. Kanadska vlada načrtuje povečanje naložb v regiji, bogati s kritičnimi minerali. Poleg novih ledolomilcev razmišljajo o nakupu približno deset patruljnih podmornic.

V Johannesburgu se je začel prvi vrh skupine G20 v Afriki, ki si prizadeva rešiti dolgotrajne težave, ki prizadevajo najrevnejše države sveta. Vrh poteka kljub bojkotu Združenih držav Amerike.

Zaradi zmanjšanja kitajskega izvoza v ZDA se v Nemčijo pretaka več izdelkov po nižjih cenah. Inštitut nemškega gospodarstva opozarja, da to ogroža ključne panoge.

Kitajska državljanka je bila v Veliki Britaniji obsojena na zaporno kazen zaradi ponarejene sheme, v kateri je ogoljufala več kot 128.000 ljudi na Kitajskem in pridobila 5 milijard funtov (6,6 milijarde dolarjev) v bitcoinih.

Finančni ministri držav članic Evropske unije so se v Bruslju dogovorili o ukinitvi oprostitve plačila davkov za pakete iz tretjih držav, vredne manj kot 150 evrov. Ta ukrep je namenjen predvsem omejevanju uvoza poceni izdelkov, predvsem s spletnih platform, kot sta Temu in Shein, ter izboljšanju konkurenčnosti evropskih podjetij. Ministri so se zavezali k hitri implementaciji rešitve.

Guverner Kalifornije Gavin Newsom je na podnebni konferenci COP30 ostro kritiziral Donalda Trumpa, ga označil za 'tirana' in pozval svet, naj se ne pusti ustrahovati. Izrazil je prepričanje, da bi demokratski predsednik ZDA brez oklevanja ponovno vključil državo v Pariški podnebni sporazum. Poudaril je, da se Kalifornija kljub Trumpovemu izstopu iz sporazuma še naprej bori za varstvo podnebja.

Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je med notranjo preiskavo politični oddelek ministrstva odkril primer podpolkovnika pri vojski, obtoženega vohunjenja za Kitajsko. Preiskovalni urad je že lani opozoril na poskuse kitajskega vpliva v tajvanski vojski. Ministrstvo je obsodilo dejanje kot izdajo.

Ameriški admiral Daryl Caudle je izrazil občudovanje nad sposobnostjo Kitajske pri gradnji ladij, saj Peking hitro krepi največjo mornarico na svetu. ZDA pozorno spremljajo kitajsko mornariško širitev.

Odnosi med Kanado in Kitajsko so se leta 2018 močno poslabšali, ko je kanadska policija v Vancouvru aretirala tehnološko direktorico. Zaradi trgovinske vojne, ki jo je sprožil Trump, pa se Kanada in Kitajska zbližujeta.

Južnokorejski predsedniški urad je izjavil, da Južna Koreja nima sovražnih namer do Severne Koreje. Severna Koreja je obsodila sporazum med ZDA in Južno Korejo o razvoju jedrskih podmornic in posvarila, da bo to destabiliziralo regionalno varnost ter sprožilo jedrsko oboroževalno tekmo oziroma "učinek jedrskega domina".

Administracija Trumpa je sporočila, da opaža znake, da njene sankcije proti velikim ruskim proizvajalcem nafte ovirajo gospodarski motor, ki Moskvi omogoča financiranje vojne v Ukrajini. Cene ruske nafte so padle, saj so se veliki indijski in kitajski kupci premaknili k spoštovanju sankcij pred petkovim rokom za podjetja in banke, da prenehajo poslovati z ruskima naftnima velikanoma Rosneft in Lukoil, je novinarjem povedal visoki uradnik ministrstva za finance.

Po glasovanju v Varnostnem svetu ZN o resoluciji, ki podpira Trumpov načrt za Gazo, so se pojavili različni odzivi. Izrael je pozdravil načrt, palestinski zunanji minister pa ga je označil za prvi korak k miru. Hamas je resolucijo zavrnil, zlasti glede napotitve mednarodnih sil. Nekdanji uradnik ZN je obsodil resolucijo kot "kolonialno sramoto".

ZDA so odobrile prodajo rezervnih delov za bojna letala Tajvanu v vrednosti 330 milijonov dolarjev. To je prva tovrstna transakcija, odkar je Donald Trump prevzel položaj predsednika.

Kitajska stopnjuje prizadevanja za zmanjšanje vpliva ameriškega dolarja, ki je že oslabljen zaradi politike Donalda Trumpa. Cilj je zmanjšati odvisnost od ameriške valute v mednarodni trgovini in financah.

Medtem ko ZDA razpravljajo o fosilnih gorivih, Kitajska gradi sisteme čiste energije za prihodnost, s čimer si zagotavlja vodilno vlogo v zelenem prehodu.

Kitajska naj bi po poročanju časnika Wall Street Journal uvedla sistem »preverjenih končnih uporabnikov« za nadzor izvoza redkih zemelj in ključnih mineralov. Ta ukrep naj bi, po navedbah virov, preprečil ameriški vojski dostop do teh materialov, hkrati pa pospešil postopke za druge izvoznike. Sistem naj bi bil podoben tistemu, ki ga uporablja Washington.

Palestinska oblast je pozdravila potrditev resolucije ZN, ki podpira načrt predsednika Trumpa za Gazo. Trump se je Grčiji zahvalil za podporo resoluciji o ustanovitvi Sveta za mir v Gazi. ZDA so sprejetje resolucije Varnostnega sveta ZN o Gazi pozdravile kot pomemben korak naprej k miru, predstavnik ZN pa je dejal, da je resolucija pomemben korak k vzpostavitvi premirja.

Visoki uradniki ameriške administracije, pristojni za energetiko in jedrsko varnost, so se nameravali sestati s predstavniki Bele hiše in Sveta za nacionalno varnost, da bi predsednika Trumpa odvrnili od ponovne izvedbe jedrskih poskusov.

Države članice EU so se dogovorile o odpravi oprostitve dajatev za majhne pošiljke, kot so naročila pri trgovskih velikanih Temu in Shein, da bi se spopadle s poplavo poceni kitajskega uvoza. Članice, vključno s Francijo, in vodstvo EU upajo, da bo mogoče to oprostitev odpraviti že v začetku prihodnjega leta in ne šele leta 2028.

Ministri za finance Evropske unije so odobrili odpravo oprostitve plačila carine za pakete, uvožene v Evropo, katerih vrednost je nižja od 150 evrov. Poleg tega so razpravljali o uvedbi digitalnega evra in obdavčitvi energije.

Iransko zunanje ministrstvo je resolucijo IAEA označilo za protiransko in zagrozilo z neopredeljenimi povračilnimi ukrepi. Iran razmišlja o dodatnih protiukrepih proti resoluciji.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je na družbenih omrežjih objavil fotografijo s sušijem, s čimer je izrazil podporo Japonski po tem, ko naj bi Kitajska ustavila uvoz japonske morske hrane.

Donald Trump je izjavil, da ZDA načrtujejo izvedbo jedrskih poskusov "zelo kmalu". Obenem želi s Kitajsko in Rusijo razpravljati o zmanjšanju jedrskega orožja. Kljub temu ameriško ministrstvo za energijo poskuša Trumpa odvrniti od jedrskih poskusov. Trump svojo odločitev utemeljuje z domnevnim testiranjem jedrskega orožja s strani Rusije in Kitajske, kar pa v Rusiji zanikajo.

Rusija bo decembra prvič izdala državne obveznice, denominirane v kitajski valuti, juanu. Ta poteza odraža vse večjo gospodarsko prepletenost med Rusijo in Kitajsko, saj se Rusija sooča z zahodnimi sankcijami zaradi vojne v Ukrajini.

Palestinska oblast je pozdravila resolucijo Varnostnega sveta ZN o Gazi, ki jo je predlagala ZDA, in poudarila nujnost njene takojšnje uveljavitve. Izrael je izrazil upanje na mir in blaginjo po glasovanju v ZN, ki predvideva napotitev mednarodnih sil.

Donald Trump je napovedal, da bo ZDA prodala bojna letala F-35 Savdski Arabiji. To se je zgodilo ob obisku savdskega princa Mohammeda bin Salmana v Washingtonu, kar je njegov prvi obisk po umoru novinarja Džamala Hašodžija leta 2018. Med obiskom sta se pogovarjala o okrepitvi varnostnega partnerstva.

Kitajska je uporabila svojo trgovinsko moč, da bi se uprla ameriškim carinam. Derek Wang, prodajalec pametnih kuhinjskih pripomočkov, se je pripravil na motnje zaradi naraščajočih ameriških carin na kitajski uvoz, a se je izkazalo, da je povpraševanje še naprej raslo. Kitajska je dosegla presenetljivo gospodarsko rast kljub trgovinski vojni z ZDA.

Britanska notranja obveščevalna služba MI5 je poslance opozorila pred poskusi kitajskega vohunjenja. Kitajski agenti naj bi prek omrežja LinkedIn poskušali stopiti v stik s poslanci in jih pridobiti, pri tem pa so se izdajali za iskalce talentov.

Ameriški uradniki zasebno sporočajo, da morda ne bodo kmalu uvedli dolgo obljubljenih carin na polprevodnike, kar bi lahko zamaknilo osrednji del gospodarske agende predsednika Donalda Trumpa. Uradniki naj bi te informacije posredovali deležnikom v vladi in zasebnem sektorju. Bela hiša zanika spremembo politike, vendar naj bi administracija prevzemala bolj previden pristop, da bi se izognila provokaciji Kitajske.

Svetovne delnice so v četrtek večinoma pridobile, potem ko so se ameriške delnice ustalile blizu rekordnih vrednosti. Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal zakon o financiranju vlade, s čimer se je končala rekordna 43-dnevna zaustavitev.

Bela hiša trdi, da spletna tržnica Alibaba zagotavlja tehnološko podporo kitajski vojski pri "operacijah" proti ciljem v Združenih državah, poroča poročilo. Obtožbe poudarjajo naraščajoče napetosti med ZDA in Kitajsko glede tehnologije in nacionalne varnosti.

V Dunaju so se pred prihajajočim srečanjem Sveta guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) sestali predstavniki Irana, Rusije in Kitajske z generalnim direktorjem agencije, Rafaelom Grossijem. Srečanje poudarja diplomatske napore v zvezi z iranskim jedrskim programom.

Združene države Amerike si prizadevajo v najkrajšem možnem času prehiteti Kitajsko v proizvodnji brezpilotnih letalnikov (dronov). Ameriški minister za vojsko, Daniel Driscoll, je izjavil, da bodo za dosego tega cilja aktivno spodbujali zasebni sektor na tem področju.

Kitajska je zavrnila obtožbe Velike Britanije o poskusih kitajskega vohunjenja, ki jih je izrekla britanska obveščevalna služba MI5, in jih označila za "izmišljotine" ter "zlonamerne obrekovanja". MI5 je britanske poslance opozorila na "stalno ciljanje na naše demokratične institucije s strani kitajskih akterjev".

Francoski predsednik Emmanuel Macron je na vrhu o evropski digitalni suverenosti v Berlinu izjavil, da Evropa ne želi biti odvisna od ameriških in kitajskih tehnoloških podjetij. Pozval je k "evropski preferenci" v digitalnem sektorju in poudaril, da Kitajska izvaja preferenco za lokalno, ZDA pa imajo podobno politiko. Macron je zavrnil, da bi bila Evropa tehnološki vazal ZDA in Kitajske v tekmi za umetno inteligenco.

Kitajska je razpisala mednarodno tiralico za tajvanskima vplivnežema 八炯 in 閩南狼 zaradi obtožb o "spodbujanju separatizma", ponudila pa je tudi denarno nagrado za informacije. Svet za celinsko Kitajsko (陸委會) je potezo obsodil kot poskus destabilizacije. Poslanec KMT 徐欣瑩 je predlagal, da bi moral vodja Sveta za celinsko Kitajsko, 邱垂正, skupaj s poslancem 沈伯洋 obiskati Kitajsko in razjasniti "nesporazume". Ustanovitelj UMC 曹興誠 je predlagal, da bi moral 沈伯洋 kandidirati za župana Taipeja, medtem ko je 吳怡農 izrazil željo po kandidaturi. Predsednik parlamenta 韓國瑜 je bil kritičen do poziva predsednika 賴清德 za podporo 沈伯洋u.

Kitajske oblasti so ostro protestirale zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu. Kitajski veleposlanik na Japonskem Wu Jianghao se je sestal z japonskim podministrom za zunanje zadeve Takehirom Funakoshijem, da bi uradno izrazil protest. Več kitajskih ministrstev in vladnih agencij je obsodilo izjave japonske premierke.

Generalpodpolkovnik Sergej Medvedjev, prej načelnik štaba Južne skupine oboroženih sil, je bil imenovan za novega poveljnika te skupine. Njegov predhodnik, generalpolkovnik Aleksander Sančik, je bil imenovan za namestnika ministra za obrambo Rusije.