APDEJT.si

Nicolas Sarkozy se je v torek predal v zaporu La Santé v Parizu, da bi začel prestajati petletno zaporno kazen zaradi nezakonitega financiranja svoje predsedniške kampanje leta 2007 s sredstvi iz Libije.

Notranji minister Laurent Nuñez je potrdil, da je Nicolasu Sarkozyju, ki je zaprt v zaporu La Santé, zagotovljena posebna zaščita. Dva varnostna uslužbenca sta nameščena v sosednji celici in neprekinjeno spremljata nekdanjega predsednika zaradi groženj, ki jih prejema. Minister je pojasnil, da bo ta zaščita veljala, dokler bo ocenjena kot potrebna.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi nezakonitega financiranja svoje kampanje leta 2007 s sredstvi iz Libije. Njegovi odvetniki so že vložili pritožbo za njegovo izpustitev. Sarkozy se je pred prihodom v zapor pozdravil s podporniki.

Nicolas Sarkozy je v torek začel prestajati zaporno kazen v zaporu La Santé v Parizu. Pred zaporom in pred njegovo vilo Montmorency v 16. okrožju so se zbrali številni podporniki, ki so izražali svojo podporo in prepričanje v njegovo nedolžnost. Nekateri so njegovo obsodbo označili za "pravni udar". Sarkozy je postal prvi nekdanji francoski voditelj, ki je končal za rešetkami po drugi svetovni vojni.

Nicolas Sarkozy je v spremstvu soproge Carle Bruni prispel v zapor La Santé, kjer je začel prestajati petletno zaporno kazen. Pred aretacijo so ga obiskali njegovi otroci. Preiskava proti Sarkozyju se je začela leta 2011, ko ga je eden od sinov libijskega diktatorja obtožil prejemanja sredstev iz Tripolija za financiranje kampanje leta 2007. Sarkozyjeva celica naj bi bila opremljena s kuhinjo, hladilnikom in tušem.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé. Pred tem se je od doma v spremstvu žene Carle Bruni odpravil v zapor, kjer se je poslovil od zbranih podpornikov. Pred aretacijo ga je obiskala tudi družina. Več kot sto ljudi se je zbralo pred njegovim domom, da bi mu izrazilo podporo. Razkrite so bile podrobnosti o izolacijskem oddelku zapora La Santé, kjer bo Sarkozy zaprt, ki je znan po prenatrpanosti in zaporu znanih osebnosti.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je postal prvi nekdanji predsednik Francije, ki je začel prestajati zaporno kazen. Sarkozy se je v torek, 21. oktobra, pridružil zaporu Santé v Parizu, da bi odslužil kazen v zvezi z libijskim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007. Ob odhodu proti zaporu so ga podpirali njegovi privrženci.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi nezakonitega financiranja kampanje. Pred tem je zapustil svoje stanovanje v Parizu in se odpravil v zapor. Njegov odvetnik je razkril, da bo imel eno uro sprehoda na dan, ne bo imel stikov z drugimi zaporniki in bo imel tri obiske na teden. Pred zaporom so ga pozdravili podporniki.

Pred začetkom prestajanja zaporne kazni je Nicolas Sarkozy obiskal Emmanuela Macrona v Elizejski palači. Macron je srečanje označil za normalno s človeškega vidika. Louis Aliot, podpredsednik RN, je srečanje kritiziral. Minister za pravosodje Gérald Darmanin je napovedal obisk Sarkozyja v zaporu La Santé, da bi zagotovil njegovo varnost.

V Rimu so migranti in aktivisti za človekove pravice protestirali proti italijanski migrantski pogodbi z Libijo, potem ko se je v Sredozemskem morju zgodila nova brodolom, v katerem naj bi umrlo okoli 20 ljudi. Protesti so bili usmerjeni proti kontroverznemu dogovoru iz leta 2017, ki je bil podaljšan pod vlado premierke Georgie Meloni.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy naj bi v torek, 21. oktobra, začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi financiranja kampanje z libijskim denarjem. Pred aretacijo je Sarkozy izjavil, da se ne boji zapora in da bo držal glavo visoko.

Mednarodno kazensko sodišče (MKS) je ugotovilo, da Italija ni spoštovala svojih mednarodnih obveznosti v primeru libijskega generala Almasrija, ker ni ustrezno izvedla zahteve za njegovo aretacijo in izročitev. Sodišče zaenkrat ni sprejelo odločitve o nadaljnjih ukrepih proti Italiji.

Libanonske oblasti so odredile izpustitev Hanibala Gadafija proti plačilu 11 milijonov dolarjev varščine po skoraj desetletju pripora. Kljub izpustitvi mu je prepovedano zapustiti državo za dva meseca.

Turčija in Libija sta okrepili gospodarsko sodelovanje s podpisom dveh memorandumov o soglasju. Dogovori, sklenjeni med 5. turško-afriškim poslovnim in gospodarskim forumom v Istanbulu, obsegajo področja izvajalskih pogodb in novih razvojnih projektov. Poleg tega sta državi napovedali novo obdobje v zračnem prometu.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy bo 21. oktobra začel prestajati zaporno kazen v zaporu La Santé. Sodišče ga je obsodilo zaradi financiranja predsedniške kampanje leta 2007 s sredstvi iz libijskega režima pod vodstvom Moamerja Gadafija, v zameno za diplomatske usluge. Pritožbeno sodišče bo o njegovi pritožbi odločalo 26. novembra. To je zgodovinski dogodek, saj je Sarkozy prvi francoski predsednik, ki je bil obsojen na zaporno kazen.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy bo 21. oktobra začel prestajati zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy bo kmalu nastopil zaporno kazen. Obsojen je bil na pet let zapora zaradi združbe za izvrševanje kaznivih dejanj v zvezi s financiranjem iz Libije. Datum in kraj prestajanja kazni je izvedel na srečanju z Nacionalnim finančnim tožilstvom.

Organizacija Human Rights Watch je pozvala Italijo, naj prekliče sporazum z Libijo o sodelovanju pri nadzoru meja, ki po mnenju organizacije škoduje migrantom. Hkrati so v Libiji v zadnjih dveh tednih našli trupla 61 migrantov. Poleg tega so bili iz Južne Afrike v Libijo izvoženi vsaj štirje helikopterji Gazelle, kar naj bi kršilo embargo na orožje.

Nicolas Sarkozy bo 21. oktobra začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi nezakonitega financiranja kampanje z libijskim denarjem in združevanja v hudodelsko združbo. Predvideva se, da bo v zaporu preživel manj kot dva meseca. Celo bo imel na voljo devet kvadratnih metrov prostora.

Italijanski pacifisti poudarjajo, da prekinitev ognja v Gazi ne bo prinesla miru brez konca okupacije. Medtem je nemški kancler Friedrich Merz zavrnil možnost napotitve Bundeswehra v Strefo Gazo, čeprav Nemčija podpira mirovni načrt. Nogometni klub Inter pa je odigral prijateljsko tekmo proti Atletico Madridu v Bengaziju v Libiji, kar je sprožilo vprašanja o primernosti dogodka.