APDEJT.si

Italijanski nogometni klub Inter je igral prijateljsko tekmo proti Atletico Madridu v Bengaziju v Libiji, kar je sprožilo vprašanja o odzivu italijanskega zunanjega ministrstva. Medtem pa je Funaro v Firencah povabil ministra za infrastrukturo Mattea Salvinija na pogovor o stanovanjski politiki in infrastrukturnem razvoju.

Egipt si je zagotovil mesto na svetovnem prvenstvu v nogometu 2026 z zmago nad Džibutijem s 3:0. Dva gola je prispeval Mohamed Salah, enega pa Ibrahim Adel. S tem je Egipt postal tretja afriška država, ki se je uvrstila na prvenstvo, poleg Maroka in Tunizije.

V Senegalu je bil Macky Sall kritiziran zaradi domnevnega pohlepa po denarju, kar je izraženo v naslovu njegove nove knjige, ki naj bi bolj ustrezala »Macky Sall. Le Fric au Cœur« (Denar v srcu). V Italiji pa je desničarska večina deležna kritik zaradi domnevne zaščite podpornikov Almasrija, libijskega trgovca z ljudmi in mučitelja, ravno v času, ko je bil Almasri v Libiji razrešen institucionalnih funkcij.

Maurizio Gasparri in Matteo Ricci sta kritizirala Flotilo za Gazo zaradi domnevnega zapravljanja denarja in politične instrumentalizacije. Samir Elwafi je kritiziral vključevanje 'queer' gibanja v flotilo. Odkrita je bila tudi 'farsa levice' glede imenovanja Beatrice Venezi za dirigentko v gledališču La Fenice. V Romuniji se medtem pripravljajo na Natove vojaške vaje pod imenom "Dacian Fall 2025".

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so obsodili na pet let zapora zaradi kriminalne združbe, povezane z nezakonitim financiranjem kampanje iz Libije leta 2007. Pariško sodišče je Sarkozyja spoznalo za krivega v sojenju zaradi nezakonitega financiranja kampanje, kjer so ga obtožili, da so njegovi bližnji sodelavci poskušali pridobiti sredstva od nekdanjega libijskega voditelja Moamerja Gadafija.

Nekdanji francoski predsednik Nikola Sarkozy je izjavil, da ne pričakuje pomilostitve po izrečeni petletni zaporni kazni v aferi financiranja iz Libije. Izrazil je željo, da se prizna njegova iskrenost. Pariško sodišče je Sarkozyja obsodilo zaradi "zločinske zarote", ker je dovolil, da se njegovi sodelavci približajo libijskemu voditelju Moamerju Gadafiju, da bi financirali njegovo kampanjo leta 2007.

Odločitev Christiana Estrosija, da poimenuje prostor pred policijskim hotelom v Nici po Nicolasu Sarkozyju, je sprožila val ogorčenih odzivov, od PCF do LFI in lokalnih skupin. Sarkozy je obsodbo zaradi libijskega financiranja označil za krivico in kritiziral sodnike. Predsednik Macron je obsodil grožnje sodnici, ki je obsodila Sarkozyja.

Po obsodbi Nicolasa Sarkozyja so se okrepile grožnje sodnikom, ki jih je Emmanuel Macron označil za nedopustne. Elizejska palača je obsodila "nedopustne napade in grožnje s smrtjo" proti sodnikom. Macron je od ministra za pravosodje in ministra za notranje zadeve zahteval, da se storilci identificirajo in hitro preganjajo. Dominique de Villepin je kritiziral napade na neodvisnost pravosodja.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil obsojen zaradi združbe za kriminalno dejavnost v zvezi s financiranjem njegove kampanje iz leta 2007 s strani Libije. Sodišče ga je obsodilo na zaporno kazen in ga pozvalo, da se 13. oktobra zglasi pri finančnem tožilstvu, da bi izvedel datum začetka prestajanja kazni. Obsodba je sprožila burne odzive, pri čemer nekateri kritizirajo odločitev sodišča in jo označujejo za politično motivirano. Poleg tega se Sarkozy sooča še z drugimi pravnimi postopki, vključno z afero Bettencourt.

Minister za zunanje zadeve Marko Đurić se je na obrobju 80. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku sestal s šefi diplomacij Mongolije, Burkine Faso, Libije in Hondurasa. Pogovori so tekli o potencialih za sodelovanje, Srbija pa je sklenila sporazum o ukinitvi vizumov s Hondurasom in Salomonskimi otoki.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so obsodili na pet let zapora, ker je bil spoznan za krivega združbe za kriminalno dejavnost v zvezi z libijskim financiranjem njegove kampanje leta 2007. Spletni portal Mediapart je analiziral 400 strani sodbe, ki poleg Sarkozyja vključuje še Claudeja Guéanta, Bricea Hortefeuxa, Alexandra Djouhrija in druge. Sodba je razdeljena na dejstva in pravo, kar omogoča jasnejši vpogled v politične in medijske odzive.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja je sodišče obsodilo zaradi korupcije in nezakonitega financiranja njegove predsedniške kampanje leta 2007 s strani libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Sodišče je poudarilo, da so dejanja, ki jih je storil Sarkozy, ko je bil na "najvišjem položaju", povzročila izgubo zaupanja državljanov. Odločitev sodišča je sprožila burne odzive politikov, ki nasprotujejo izvršitvi zaporne kazni pred pritožbenim postopkom. Sodniki pa poudarjajo, da se ta praksa izvaja vsakodnevno.

Obsodba Nicolasa Sarkozyja na pet let zapora zaradi združbe za kriminalno dejavnost je sprožila burne odzive v političnem svetu in med Francozi. Medtem ko so nekateri politiki obsodbo ostro kritizirali, so bili Francozi razdeljeni glede te odločitve. Po izreku sodbe je Sarkozyjeva žena prekinila intervju z novinarjem. Obsojen je bil zaradi nezakonitega financiranja kampanje iz Libije.

Minister brez listnice Usame Zukorlić, pristojen za spravo, regionalno sodelovanje in družbeno stabilnost, je v Palati Srbija sprejel slovenskega ambasadorja Slobodana Šešuma. Pogovarjala sta se o možnostih za izboljšanje sodelovanja med državama.

Novi članki poročajo, da je bil nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy obsojen na pet let zapora. Nemški mediji poročajo, da bo Sarkozy moral v zapor že v roku enega meseca. Italijanski mediji so objavili fotografije Sarkozyja z ženo Carlo Bruni iz leta 2011.

Po obsodbi Nicolasa Sarkozyja na pet let zapora zaradi financiranja kampanje z libijskim denarjem je Éric Zemmour obsodil dejanje kot 'stalni državni udar sodnikov'. Mediji so začeli poročati o možnih pogojih pripora za nekdanjega predsednika, Arnaud Alibert pa je v svoji kolumni spregovoril o vprašanju politične pravičnosti, ki so jo izpostavili Sarkozyjevi prijatelji.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil v Parizu obsojen na pet let zapora zaradi zarote in poskusov pridobitve sredstev za svojo kampanjo leta 2007 iz Libije pod vodstvom Moamerja Gadafija. Sodnik ga je spoznal za krivega kaznivega dejanja in odredil zaporno kazen. Kljub obsodbi se Sarkozy pritožuje in trdi, da je nedolžen. Obsodba predstavlja zgodovinski trenutek, saj je Sarkozy prvi nekdanji francoski predsednik, ki je bil obsojen na zaporno kazen.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil obsojen na pet let zapora, ker je bil spoznan za krivega zarote v zvezi z milijoni evrov nezakonitih sredstev, ki jih je prejel od pokojnega libijskega voditelja Moamerja Gadafija za financiranje svoje kampanje leta 2007. Pariško kazensko sodišče ga je oprostilo vseh drugih obtožb. Sarkozy je izjavil, da je nedolžen, in napovedal pritožbo. Njegova žena Carla Bruni-Sarkozy je po razglasitvi sodbe burno reagirala.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so obsodili zaradi kriminalne zarote v zvezi s prizadevanji njegovih pomočnikov, da bi pridobili sredstva za njegovo predsedniško kampanjo leta 2007 iz Libije v času vladavine Moamerja Gadafija. Obsojen je bil na pet let zapora.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so spoznali za krivega zločinskega združevanja v povezavi s prejemanjem sredstev za njegovo predsedniško kampanjo leta 2007 od pokojnega libijskega diktatorja Moamerja Gadafija. Pariško sodišče mu je naložilo petletno zaporno kazen. Sarkozy se je na obsodbo odzval z napovedjo pritožbe, njegov odvetnik pa trdi, da ni dokazov.