APDEJT.si

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kaznivega dejanja združevanja v hudodelsko združbo v povezavi z domnevnim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Moamarja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora zaradi kriminalne zarote v primeru domnevnega financiranja njegove kampanje leta 2007 z libijskim denarjem. Sodišče je odločilo, da bo moral Sarkozy v zapor, kljub napovedani pritožbi na obsodbo. Obsojen je bil zaradi sodelovanja v zaroti za financiranje svoje politične kampanje z libijskimi sredstvi v zameno za diplomatske usluge. Čeprav je bil oproščen drugih obtožb, ga je sodišče spoznalo za delno krivega v sojenju v zvezi z domnevnimi sredstvi kampanje iz Libije.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil v Parizu spoznan za krivega kaznivega dejanja združevanja v hudodelsko združbo v povezavi z obtožbami o nezakonitem financiranju njegove predsedniške kampanje leta 2007 iz Libije. Sodišče ga je oprostilo obtožb korupcije in prikrivanja poneverb. Sarkozyju je bila izrečena petletna zaporna kazen. Sodba je sprožila različne odzive, pričakuje pa se, da se bo Sarkozy pritožil.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kriminalnega združevanja v povezavi z nezakonitim financiranjem kampanje s strani pokojnega libijskega voditelja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora, a je bil oproščen drugih obtožb, vključno s pasivno korupcijo in nezakonitim financiranjem kampanje. Bil je spoznan za krivega prejema milijonov evrov od Gadafija za financiranje kampanje.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora, ker je bil spoznan za krivega združevanja v hudodelsko združbo v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007 s strani libijskega režima Moamerja Gadafija. Tožilstvo je zahtevalo sedem let zaporne kazni.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora, vendar z odloženim učinkom. Poleg tega mu je izreklo petletno prepoved opravljanja javne funkcije in denarno kazen v višini 100.000 evrov.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja je sodišče v Parizu obsodilo na pet let zapora zaradi 'zločinskega združevanja' v povezavi z nezakonitim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007 z libijskim denarjem. Poleg zaporne kazni je prejel tudi denarno kazen v višini 100.000 evrov in petletno prepoved opravljanja javnih funkcij. Sarkozy je obsodbo označil za škandal in napovedal pritožbo.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so spoznali za krivega hudodelske združbe v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Obtožb o nezakonitem financiranju volilne kampanje pa je bil oproščen.

Relator Gianassi iz PD je uradno predlagal, da se proti ministrom Carlu Nordiu in Matteu Piantedosiju ter podsekretarju Alfredu Mantovanu začne postopek v primeru Almasri, saj naj bi vlada delovala iz političnega oportunizma. Predlog je naletel na nasprotovanje večine, ki to ocenjuje kot politični napad. Odbor bo o tem glasoval 30. septembra.

Predsednik Turčije, Recep Tayyip Erdoğan, je ponovno izrazil zavezanost Turčije k trajni stabilnosti v Libiji in obljubil nadaljnjo podporo pri doseganju tega cilja. To je poudaril med srečanjem s predsednikom libijskega predsedniškega sveta, Mohamedom el-Menfijem. Erdoğan je dejal, da si Turčija prizadeva za kaljenjo stabilnost, varnost in enotnost Libije ter da bo pri tem še naprej podpirala državo.

Nicolas Sarkozy je bil v Parizu spoznan za krivega kriminalne združbe med letoma 2005 in 2007 v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Libije. Sodba o kazni še ni bila izrečena. Oproščen je bil obtožb o pasivni korupciji.

Somalska vlada je uspešno repatriirala 173 svojih državljanov, ki so bili pridržani v libijskih zaporih, kjer so bili izpostavljeni težkim razmeram in kršitvam človekovih pravic. Letalo s 151 povratniki, večinoma mladimi, je pristalo na mednarodnem letališču Aden Adde v Mogadišu, kjer so jih sprejeli visoki vladni uradniki.

Češka odbojkarska reprezentanca je na uvodni tekmi svetovnega prvenstva na Filipinih presenetila in s 3:0 premagala Srbijo, dvanajsto ekipo svetovne lestvice. Po nizih 25:22, 25:23 in 25:20, se bo Češka v Manili za napredovanje v osmino finala borila še z Brazilijo in Kitajsko.

Slovenska moška odbojkarska reprezentanca bo svoj nastop na svetovnem prvenstvu 2025 začela s tekmo proti Romuniji. Tekma bo potekala na Filipinih v soboto, 13. septembra, s pričetkom ob 15:30. Prenos v živo bo na voljo na spletu, rezultati pa bodo objavljeni na spletni strani Interia Sport. Slovenski odbojkarji veljajo za favorite za osvojitev zlate medalje, vendar jih do cilja čaka še dolga pot. Trener Nikola Grbić pričakuje zmago proti Romuniji, čeprav opozarja, da se nobene tekme ne sme podcenjevati.

Ameriški naftni velikan Chevron se je povezal z grškim HelleniQ Energy pri raziskovanju naravnega plina ob obali Krete in Peloponeza. Ta poteza naj bi okrepila energetsko neodvisnost Grčije in izzvala sporni pomorski sporazum med Turčijo in Libijo. Grška vlada pozdravlja vstop Chevrona kot pomembno geopolitično zmago, ki krepi suverene pravice Grčije v spornih vodah.

Poljska je aktivirala svojo zračno obrambo in mobilizirala NATO po tem, ko so ruski droni kršili njen zračni prostor med ruskim napadom na Ukrajino. Poljska vojska je incident označila za "agresijo" in dejansko grožnjo varnosti državljanov. Kot članica NATA je Poljska sprožila protokole za obrambo, zaprla letališča in pozvala ljudi, naj ostanejo doma. Letalske sile so sestrelile "sovražne objekte".

Poljska vlada je sporočila, da so sestreljeni droni prišli iz Rusije, kar je prvi takšen primer na ozemlju Nata. Zaradi vse pogostejših vdorov dronov v poljski zračni prostor je Poljska zaprosila za posvetovanja z Natom. Ukrajinski predsednik Zelenski je dejal, da je incident nevaren precedens za Evropo in poziva k odločnemu odzivu. Obstajajo indici, da je Rusija namerno kršila poljski zračni prostor.

Giusi Bartolozzi, vodjo kabineta ministra za pravosodje Carla Nordia, preiskujejo zaradi suma dajanja lažnih informacij tožilcem v zvezi s primerom Osame Njeema Almasrija, libijskega poveljnika, ki so ga aretirali in nato vrnili v Libijo. Preiskavo vodi tožilstvo v Rimu.

Evropski poslanec Giorgos Avtias je pozval Evropsko komisijo, naj Turčiji trajno prepove udeležbo v programih za oborožitev, saj naj bi slednja poskušala vstopiti v obrambni sektor prek zasebnega podjetja države članice. Poslanec ND Serres Hadjivasiliou je poudaril pomembnost grško-libijskih odnosov, zlasti za Libijo, in poudaril, da je Grčija prisotna in si prizadeva za vlogo pri obnovi države. Poleg tega sta Evropska komisija in Evropski parlament dosegla nov okvirni sporazum o preglednosti in zaupanju.

Friedrich Merz je izjavil, da mora Evropa ponovno oceniti svoje interese v odnosu do ZDA, pri čemer je napovedal, da bo transatlantsko sodelovanje v prihodnje odvisno od posameznih okoliščin. Hkrati je bilo poudarjeno, da zakon o ustanovitvi in delovanju podružnic tujih univerz v Grčiji ustvarja ugodne naložbene priložnosti za državo na področju visokega šolstva in raziskav. Zunanji minister Cipra, Konstantinos Kombos, je v Albaniji predstavil prioritete ciprskega predsedovanja Svetu EU.