APDEJT.si

V Kijevu je potekal protest proti korupciji in Zelenskemu, na katerem se je zbralo približno 100 ljudi. Hkrati naj bi ukrajinski uradniki poskušali prikriti korupcijski škandal, povezan s Timurom Mindichem, pred Zahodom. Financial Times poroča, da je škandal z "zlatim straniščem" močno prizadel režim Zelenskega in da bi lahko zaradi njega izgubil podporo zaveznikov.

Evropska unija razmišlja o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje posojila za reparacije v višini 140 milijard evrov, namenjenega pomoči Ukrajini pri obrambi proti Rusiji. Pri tem se EU sooča s potrebo po dodatnih sredstvih in išče pomoč tudi pri Norveški, ki naj bi imela koristi od konflikta.

Zapakirana gotovina ameriške centralne banke, ljubezenske afere med ministri in tajni nakupi hiš v tujini so le del korupcijske zgodbe v Ukrajini, ki se odvija v ruskem jeziku. Dogajanje ponuja material za napet triler.

Nemčija bo leta 2026 povečala finančno pomoč Ukrajini za 3 milijarde evrov, je potrdil nemški podkancler Lars Klingbeil. Povečanje pomoči je namenjeno podpori Kijevu.

V Johannesburgu se je začel prvi vrh skupine G20 v Afriki, ki si prizadeva rešiti dolgotrajne težave, ki prizadevajo najrevnejše države sveta. Vrh poteka kljub bojkotu Združenih držav Amerike.

Rusija je zagrozila z uvedbo omejitev za norveške ladje v ruski gospodarski coni, če Norveška ne bo umaknila sankcij proti ruskim ribiškim podjetjem. Rusija meni, da Norveška krši dogovore in zahteva dialog. V primeru neuspeha je Rusija pripravljena omejiti dostop norveških ladij v svojo gospodarsko cono. O sankcijah bodo razpravljali na srečanju z Norveško 8. decembra.

Pritožbeno sodišče na Norveškem je pritrdilo tožbi okoljevarstvenikov in razveljavilo licence za izkoriščanje treh naftnih polj v Severnem morju. Sodišče je razsodilo, da vpliv izgorevanja nafte in plina iz teh polj na podnebje in emisije ni bil zadostno preučen ali ocenjen. Odločitev sledi prvotni sodbi iz leta 2024.

Evropske cene zemeljskega plina so dosegle najnižjo raven v zadnjih 18 mesecih zaradi močnega pretoka plinovodov iz Norveške in povečanega uvoza utekočinjenega zemeljskega plina (UZP). To je znatno zmanjšalo sezonsko povpraševanje in povzročilo drastičen padec cen plina v Evropi.

Pražská plynárenská bo v prihodnjih desetih letih prejemala plin iz Norveške. Podjetje je sklenilo desetletno pogodbo s podjetjem Equinor. Količina dobavljenega plina ustreza porabi skoraj vseh gospodinjstev, ki plin dobivajo od Pražské plynárenské, je sporočil tiskovni predstavnik podjetja Miroslav Vránek. Pražská plynárenská oskrbuje z zemeljskim plinom več kot 352.000 odjemnih mest.

Pražská plynárenská je s podjetjem Equinor podpisala desetletno pogodbo o dobavi zemeljskega plina iz norveškega kontinentalnega šelfa, natančneje iz plinskega polja Troll. Količina dobavljenega plina bo zadostovala za skoraj vse njene gospodinjske odjemalce, ki jih je po podatkih operaterja trga več kot 352.000.