APDEJT.si

Predsednik Tajvanske ljudske stranke Huang Guochang je s svojo mladinsko delegacijo obiskal Japonsko. Obiskali so višje sodišče v Tokiu, kjer so se seznanili s pravosodnim sistemom, nato pa so se srečali s Keijijem Furuyo, predsednikom japonskega parlamentarnega združenja za prijateljstvo s Tajvanom in poslancem vladajoče Liberalno-demokratske stranke.

Japonska je poslala vojaška letala na otok Jonaguni, ki je najbližje Tajvanu, po tem, ko je bil odkrit kitajski dron. To se je zgodilo ob naraščajočih napetostih med Pekingom in Tokiom.

Kitajski predsednik Ši Džinping se je včeraj pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in po pogovoru dejal, da sta se dotaknila vprašanja Tajvana. Trump v svoji objavi ni omenil Tajvana, danes pa se je pogovarjal z japonsko premierko Jošihide Sugo. Medijska osebnost Zhou Yukou meni, da je ta poteza posredno sporočilo za Lai Ching-teja.

Tajvanski premier卓榮泰 je izrazil željo po sodelovanju z državami, ki imajo z Tajvanom dopolnilne industrijske verige. To sledi izjavi južnokorejskega ministra za industrijo, da obstaja možnost za preferencialno tarifno obravnavo s Tajvanom. Tajvan je prvotno želel biti pobudnik naprednega zavezništva za proizvodnjo rezin, vendar zdaj daje prednost sodelovanju z državami, ki lahko dopolnjujejo tajvansko industrijo. Predsednik賴清德 se je srečal s predsednikom parlamenta Svazija, Jabulanijem Mabuzo, in se mu zahvalil za dolgotrajno podporo Svazija Tajvanu na mednarodnem prizorišču, s poudarkom na stabilnem investicijskem okolju in kakovostni delovni sili Svazija.

Ameriški predsednik Donald Trump se je po pogovoru s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom pogovarjal tudi z japonsko premierko Sanae Takaichi. Pogovori nakazujejo na prizadevanja ZDA za ohranjanje ravnotežja glede Tajvana. Takaichijeva in Trump sta potrdila trdne temelje zavezništva med Japonsko in ZDA, medtem ko se odnosi med Japonsko in Kitajsko poslabšujejo. Xi Jinping je s Trumpom govoril tudi o Ukrajini.

Kitajski predsednik Xi Jinping in ameriški predsednik Donald Trump sta opravila telefonski pogovor, v katerem sta se pogovarjala o odnosih med državama, Ukrajini in Tajvanu. Trump je sprejel povabilo na obisk Pekinga aprila naslednje leto, Xi pa naj bi kasneje obiskal ZDA. Peking je poudaril vprašanja Tajvana, trgovine in Ukrajine. Kitajski strokovnjaki menijo, da je telefonski pogovor udarec za Sanae Takaichi.

Kitajsko zunanje ministrstvo je ostro kritiziralo Japonsko zaradi načrtovanega nameščanja raket srednjega dosega zemlja-zrak na otoku Jonaguni, ki je najbližja točka Japonske Tajvanu, oddaljena le 110 kilometrov. Kitajska potezo ocenjuje kot "izjemno nevarno" in namerno eskalacijo. Japonski obrambni minister Shinjiro Koizumi je obiskal otok, kjer se nahaja vojaška postojanka.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pojasnil stališče Kitajske glede Tajvana. Xi je Trumpu povedal, da bi morali državi ohraniti dinamiko v svojih odnosih. O tem je poročala državna tiskovna agencija Xinhua.

Japonska ministrica Sanae Takaichi je ponovila stališče o "tajvanskem vprašanju", kar je sprožilo močno odzivanje Kitajske, ki je poskušala diskreditirati japonsko vlado z neresničnimi trditvami. Na novinarski konferenci japonskega zunanjega ministrstva je kitajski novinar trdil, da so se pred rezidenco predsednika vlade pojavili protesti proti Takaichijevi, kar pa je zunanji minister hitro zanikal in razkril, da gre za lažno informacijo.

Kitajska je ostro obsodila načrte Japonske o namestitvi raket na otoku Jonaguni, ki leži slabih sto kilometrov od Tajvana. Napetosti med državama so se povečale, potem ko je japonska premierka Sanae Takaichi nakazala možnost japonskega posredovanja v primeru napada na Tajvan.

Tajvanski zunanji minister Lin Chia-lung se je udeležil sprejema Združenja ameriških državnih vladnih predstavništev (ASOA) v Tajpeju, kjer je poudaril vse tesnejše gospodarske odnose med Tajvanom in Združenimi državami, ki imajo v Tajvanu 26 predstavništev. Podkanclerka ameriškega inštituta na Tajvanu (AIT) Liang Kai-wen je izpostavila rekordne naložbe in poglobljeno trgovinsko sodelovanje med državama. Lin je dejal, da so tajvansko-ameriški odnosi šele na začetku.

57-letni tajvanski državljan Song je umrl v kitajskem mestu Xiamen. Njegov sin je zavrnil prevzem trupla, ker z očetom ni imel stikov že 23 let. Fundacija "Happy Paradise" je stopila v stik z oblastmi, da bi pomagala pri vrnitvi posmrtnih ostankov v Tajvan. Zhang Xue-ru je izpostavila potrebo po ureditvi mehanizma med Tajvanom in Kitajsko za urejanje tovrstnih situacij.

Zunanji minister Lin Chia-lung je izjavil, da prizadevanja Tajvana ne spreminjajo ambicij Kitajske po priključitvi. Ministrstvo za zunanje zadeve je poudarilo, da Kitajska nima pravice komentirati potovanj podpredsednice蕭美琴 in bivše predsednice 蔡英文 v Evropo, saj sta Kitajska in Tajvan ločeni entiteti. 海基會 je zavrnila politične pogoje Kitajske za dialog. Kitajski urad za tajvanske zadeve je izrazil pripravljenost za pogovore s tajvanskimi strankami pod pogojem sprejemanja načela ene Kitajske in nasprotovanja neodvisnosti Tajvana. Bivši vodja vojaške obveščevalne službe 劉德良 je dejal, da je grožnja aretacije poslanca 沈伯洋 primer kitajske strategije 'treh vojn'. Lin Chia-lung je obsodil izjavo predsednice国民党 鄭麗文, da Vladimir Putin ni diktator, in jo označil za nepoznavanje demokracije.

Hong Kong je prekinil vse uradne odnose z japonskim generalnim konzulatom in podprl Kitajsko v sporu z Japonsko. Voditelj Hong Konga, John Lee, je izjavil, da njegova vlada podpira kitajsko diplomatsko politiko do Japonske. Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva, Mao Ning, je dejala, da razmere za srečanje voditeljev Kitajske, Japonske in Južne Koreje še niso pripravljene.

Združene države Amerike so potrdile prodajo naprednega protiraketnega sistema Tajvanu v vrednosti skoraj 700 milijonov ameriških dolarjev. Sistem je bil preizkušen v Ukrajini, to pa je že drugi paket orožja za Tajpej v enem tednu. Sistem trenutno v indo-pacifiški regiji uporabljata le še Avstralija in Indonezija.

Kitajska je izrazila močno nezadovoljstvo in nasprotovanje izjavam japonske premierke Sanae Takaichi, ki je namigovala na morebitno vojaško vpletanje v Tajvansko ožino. Kitajska je Japonski poslala protestno noto zaradi njenih izjav, ki so nakazovale uporabo vojaških plovil in sile v primeru krize na Tajvanu, pri čemer je opozorila, da kitajski napad na Tajvan lahko predstavlja situacijo, ki ogroža obstoj Japonske.

Podpredsednica 蕭美琴 se je srečala s predsednico ukrajinske organizacije za človekove pravice "Center za državljanske svoboščine" Oleksandro Matviichuk, ki je leta 2022 prejela Nobelovo nagrado za mir. Izrazila je spoštovanje do njenega dolgotrajnega prizadevanja za zaščito človekovih pravic v Ukrajini in pozvala k enotnemu odporu demokratičnih sil proti agresiji.

Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je med notranjo preiskavo politični oddelek ministrstva odkril primer podpolkovnika pri vojski, obtoženega vohunjenja za Kitajsko. Preiskovalni urad je že lani opozoril na poskuse kitajskega vpliva v tajvanski vojski. Ministrstvo je obsodilo dejanje kot izdajo.

ZDA so odobrile prodajo rezervnih delov za bojna letala Tajvanu v vrednosti 330 milijonov dolarjev. To je prva tovrstna transakcija, odkar je Donald Trump prevzel položaj predsednika.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je na družbenih omrežjih objavil fotografijo s sušijem, s čimer je izrazil podporo Japonski po tem, ko naj bi Kitajska ustavila uvoz japonske morske hrane.

Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so v zadnjih 24 urah zaznali 18 kitajskih vojaških letal, 7 vojaških ladij in eno civilno plovilo, ki so delovala v bližini Tajvana. Dvanajst letal je prečkalo sredinsko črto Tajvanske ožine.

Kitajska je razpisala mednarodno tiralico za tajvanskima vplivnežema 八炯 in 閩南狼 zaradi obtožb o "spodbujanju separatizma", ponudila pa je tudi denarno nagrado za informacije. Svet za celinsko Kitajsko (陸委會) je potezo obsodil kot poskus destabilizacije. Poslanec KMT 徐欣瑩 je predlagal, da bi moral vodja Sveta za celinsko Kitajsko, 邱垂正, skupaj s poslancem 沈伯洋 obiskati Kitajsko in razjasniti "nesporazume". Ustanovitelj UMC 曹興誠 je predlagal, da bi moral 沈伯洋 kandidirati za župana Taipeja, medtem ko je 吳怡農 izrazil željo po kandidaturi. Predsednik parlamenta 韓國瑜 je bil kritičen do poziva predsednika 賴清德 za podporo 沈伯洋u.

Kitajske oblasti so ostro protestirale zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu. Kitajski veleposlanik na Japonskem Wu Jianghao se je sestal z japonskim podministrom za zunanje zadeve Takehirom Funakoshijem, da bi uradno izrazil protest. Več kitajskih ministrstev in vladnih agencij je obsodilo izjave japonske premierke.

Kitajska je poklicala japonskega veleposlanika zaradi izjav japonske premierke o Tajvanu. Visoki predstavnik kitajskega obrambnega ministrstva je opozoril, da bo Peking odločno odgovoril na vsakršno vojaško vmešavanje Tokia v tajvansko vprašanje.

Tajvanska poslanka 范雲 je na konferenci Mednarodne zveze liberalcev v Haagu pozvala svobodni svet, naj podpre mir v Tajvanski ožini, omogoči Tajvanu smiselno udeležbo v mednarodnih organizacijah in sprejme konkretne ukrepe proti kitajski čezmejni represiji.

Kitajska je po izjavah japonske premierke o Tajvanu zaostrila odziv z napovedjo tridnevnih vojaških vaj z ostrostrelstvom v rumenem morju in povečanim pritiskom na Japonsko. Kljub kitajskim opozorilom je bilo na letališču Pudong v Šanghaju opaziti dolge vrste kitajskih potnikov, ki so se pripravljali na let v Osako. Kitajska je tudi aktivirala 26 vojaških letal za patruliranje v bližini Tajvana. Strokovnjaki pozivajo Tajvan k previdnosti in izogibanju vlogi problematičnega akterja v zaostrenih odnosih med Kitajsko in Japonsko.

Po izjavah japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu je Kitajska uvedla dodatne ukrepe. Poleg prepovedi uvoza japonskih morskih sadežev in ribiških proizvodov je izvedla vojaške vaje v Rumenem morju, ki jih nekateri analitiki vidijo kot opozorilo Japonski in Južni Koreji. Kljub kitajski spodbudi državljanom, naj ne potujejo na Japonsko, trgovci v Tokiu ne opažajo upada prodaje. Strokovnjaki menijo, da Kitajska kljub javnemu nasprotovanju nima moči za resnejše grožnje Japonski.

Pete Skandalakis, dolgoletni tožilec in izvršni direktor Sveta državnih tožilcev Georgie, je prevzel nadzor nad primerom vmešavanja v volitve v Georgii proti Donaldu Trumpu in drugim, potem ko je bila okrožna tožilka Fani Willis izločena iz primera. Skandalakis je bil zadolžen za iskanje novega tožilca, vendar ni našel drugega, zato je primer prevzel sam.

ZDA so odobrile prodajo rezervnih delov za vojaška letala Tajvanu v vrednosti 330 milijonov dolarjev, kar je prva tovrstna transakcija, odkar je Donald Trump ponovno v Beli hiši. Kitajska je ostro kritizirala to potezo, saj meni, da krši načelo ene Kitajske in ogroža suverenost. Tajvan je odobritev pozdravil, saj ZDA ostajajo njegov najpomembnejši varnostni partner.

Japonska je uradno protestirala, ker je Kitajska svojim državljanom svetovala, naj se izogibajo obisku Japonske. Japonska je tudi poklicala kitajskega veleposlanika zaradi komentarjev kitajskega generalnega konzula v Osaki glede Tajvana. Napetosti so se povečale po izjavah premierke Sanae Takaichi glede Tajvana.

Kitajska je poslanca 民進黨沈伯洋-a obtožila »kaznivega dejanja razdelitve države« in odredila preiskavo. Predsednik 賴清德 je pozval predsednika zakonodajnega органа 韓國瑜-ja, naj stopi v bran 沈伯洋-u in svobodi govora Tajvana, 韓國瑜 pa mu je odgovoril s pozivom k ukinitvi 台獨黨綱. 民進黨 poslanec 陳培瑜 je obtožil國民黨, da se ne upajo obsoditi Kitajske. 副總統 蕭美琴 se je zahvalila poslanki 陳昭姿 za sodelovanje na srečanju »對中政策跨國議會聯盟« (IPAC). Poslanec 翁曉玲 je predlagal, da bi morali voditelje neodvisnih agencij odobriti v parlamentu, poslanec 鍾佳濱 pa je dejal, da to krši izvršilno oblast.

Napetosti med Kitajsko in Japonsko so se zaostrile po izjavah japonske premierke o možnem vojaškem odzivu Japonske na kitajski napad na Tajvan. Kitajska je izrazila zaskrbljenost zaradi varnosti svojih državljanov na Japonskem in opozorila na naraščajoče nevarnosti. Kitajska obalna straža je bila aktivna tudi pred otoki Senkaku, kar je dodatno prispevalo k napetostim. Tajpej je poročal o incidentih z ladjami in letali.

Izvršni organ je sprejel predlog sprememb zakona o finančni porazdelitvi, ki ga večina okrožij, ki jih vodijo modri (KMT), kritizira, ker vlada ni predložila izračunov in se je o njem posvetovala le na videz. Podžupan Tajpeja, Li Sichuan, je pozval ministra za finance, naj posluša mnenja okrožij, predsednik vlade pa je pozval k hitri presoji različice zakona, ki jo je predlagala vlada. Spremembe zakona o finančni porazdelitvi naj bi bile za mesto Keelung ugodne. Poleg tega je ministrstvo za notranje zadeve preiskovalo kitajske soproge na položajih vodij vaških skupnosti po vsej državi in ugotovilo, da jih pet ni opustilo kitajskega državljanstva, zaradi česar je zahtevalo njihovo razrešitev. Primer razrešitve Deng Wanhua, kitajske soproge in vodje vaške skupnosti v Hualienu, je bil preklican na podlagi pritožbe, ministrstvo pa je občini Fuli naročilo ponovno preučitev primera. Predsednik Lai Ching-te je med obiskom v Yunlinu pozval k enotnosti, ne glede na pripadnost različnim strankam.

Kitajska je poklicala japonskega veleposlanika na zagovor zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu. Premierka je dejala, da bi kitajski napad na Tajvan lahko ogrozil Japonsko. ZDA pa so odobrile prodajo vojaške opreme Tajvanu v vrednosti 330 milijonov ameriških dolarjev.

Kitajska je na Združenih narodih obtožila Japonsko, da ogroža »oboroženo posredovanje« glede Tajvana, potem ko je japonska premierka Sanae Takaichi izjavila, da bi kitajski napad na Tajvan lahko sprožil vojaški odziv Tokia. Kitajski uradnik je v pismu ZN izpostavil, da je Takaichijeva s tem storila »hudo kršitev mednarodnega prava« in diplomatskih norm.

Zunanji ministri držav skupine G7 so v skupni izjavi ponovno poudarili pomembnost miru v Tajvanski ožini in podprli smiselno udeležbo Tajvana v mednarodnih organizacijah. Tajvanski zunanji minister Lin Džja-long je dejal, da to že četrtič letos G7 potrjuje svojo zavezanost stabilnosti v regiji.

Po tem, ko je Japonska izrazila zaskrbljenost glede morebitnega konflikta v zvezi s Tajvanom, je Kitajska prepovedala uvoz japonskih morskih sadežev. Tajvanski predsednik Lai Ching-te in župan mesta Changhua, Lin Shih-hsien, sta se odzvala z javnim uživanjem sušija in s tem izrazila podporo Japonski. Predsednikova objava s fotografijo uživanja sušija je na Japonskem postala viralna, celo prikazana je bila na velikem zaslonu v Tokiu.

Ameriški predsednik Donald Trump je odobril prodajo bojnih letal F-35 Savdski Arabiji, kar predstavlja pomembno spremembo v ameriški politiki na Bližnjem vzhodu. Hkrati so ZDA okrepile pritisk na Venezuelo, pri čemer je ameriška mornarica poslala letalonosilko Ford v Karibsko morje, vlada pa namerava narkokartel pod vodstvom predsednika Madura označiti za teroristično organizacijo.

Kitajska je povečala vojaški in gospodarski pritisk na Japonsko, potem ko je japonska premierka Sanae Takaichi opozorila, da bi konflikt glede Tajvana lahko ogrozil obstoj Japonske. Peking je izdal opozorila glede potovanj in izobraževanja na Japonskem, kar je povzročilo mešane odzive. Kitajska je to potezo označila za "zelo nevarno", kar je povzročilo zaostritev odnosov med državama.

Nekdanji zaposleni »Guan Zhangu« (陳之漢), med drugim »大師兄« 李慶元 in visoki voditelj 小偉, so ga obtožili spolnega nadlegovanja, prejemanja sredstev iz Kitajske in nenavadne zahteve, da bi zaposleni spal z njegovo ženo. Obtožbe vključujejo tudi finančne nepravilnosti in vprašanja o njegovem ravnanju z zaposlenimi. Zaradi teh obtožb je bil »Guan Zhang« prijavljen na kitajskih platformah kot »pokvarjen« vplivnež. Sam se je na obtožbe odzval v prenosu v živo.

Kitajska vlada je zaradi domnevnega separatizma napovedala globalno aretacijo poslanca DPP沈伯洋, kar pa so številne države in Interpol zavrnile. Medtem je poslanec国民党團書記長羅智強 kritiziral沈伯洋 zaradi njegovega odnosa do kitajskih soprog, pri čemer naj bi si沈伯洋 sam kriv za sankcije. Ustanovitelj IPAC pa je izrazil javno podporo沈伯洋.

Hongkong naj bi prekinil uradne stike z japonskim generalnim konzulatom v Hongkongu, verjetno zaradi stališča Kitajske glede morebitnega konflikta glede Tajvana. Podrobnosti o prekinitvi in morebitnih posledicah niso znane.

Namestnik tajvanskega ministra za zunanje zadeve Wu Čižong je na varnostni konferenci v Berlinu opozoril na vse tesnejše sodelovanje med Kitajsko, Rusijo, Iranom in Severno Korejo, ki po njegovem mnenju oblikuje "avtoritarno os" in predstavlja grožnjo globalni demokraciji in varnosti. Pozval je k okrepljenemu sodelovanju med Tajvanom in Evropo ter poudaril pomen skupne odpornosti za ohranjanje varnosti v indo-pacifiški regiji in Evropi. Predlagal je strategijo "Triple T" (zaupanje-tehnologija-Tajvan) za spodbujanje sodelovanja v polprevodniški industriji, umetni inteligenci in komunikacijskih tehnologijah.

Zaradi nadaljnjih napetosti v odnosih med Kitajsko in Japonsko je kitajska uprava za pomorsko varnost sporočila, da bo med 23. novembrom in 7. decembrom izvajala vojaške vaje v delih Bohajskega preliva in severnega dela Rumenega morja.

Strožje sankcije proti ruski nafti, ki v Avstralijo prihaja preko indijskih rafinerij, bi lahko povzročile, da bodo avstralski ponudniki goriva povečali naročila iz rafinerij v Južni Koreji, Tajvanu, Maleziji in na Kitajskem, kar bi lahko vodilo do višjih cen goriva.

Ameriške delnice so v četrtek doživele močan preobrat, saj močni rezultati podjetja Nvidia niso pomirili vlagateljev glede visokih vrednotenj. Poročilo o zaposlitvah v ZDA je preseglo pričakovanja, kar je zmanjšalo možnosti za znižanje obrestnih mer s strani ameriške centralne banke (FED) decembra. Delnice Nvidie so sprva poskočile, nato pa strmoglavile, kar je povzročilo padec tehnoloških delnic in celotnega trga. Azijske borze so sledile padcu, tudi borza v Hong Kongu.

Kitajska je opozorila Japonsko, da za japonske morske sadeže na Kitajskem 'ni trga', s čimer je še zaostrila diplomatski spor zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi glede Tajvana. Poleg tega je Kitajska ustavila pogovore o ponovnem uvozu japonske govedine, kot razlog pa navaja ogorčenje zaradi omenjenih izjav.

Japonski spletni uporabniki so uporabili "zvokovne posnetke žalitev predsednika Xija", da bi se uprli Kitajski in podprli vstop Tajvana v CPTPP. Hkrati strokovnjaki razpravljajo o spremembah v kitajskih načrtih za napad na Tajvan, pri čemer poudarjajo ključno vlogo Japonske pri obrambi Tajvana.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je javno izrazil podporo Japonski, potem ko je objavil fotografije, na katerih uživa suši iz japonskih virov, medtem ko se zaostruje diplomatski spor med Tokiom in Pekingom. Kitajsko ministrstvo za trgovino je sporočilo, da je trgovinsko sodelovanje z Japonsko "resno ogroženo", in pozvalo japonsko premierko, naj umakne svoje izjave o Tajvanu.

Podpredsednik kitajske centralne vojaške komisije, Zhang Youxia, je v članku za državni medij *Ljudski dnevnik* pozval k temeljiti preobrazbi mišljenja in popolni odstranitvi škodljivih ostankov preteklosti v vojski. Poudaril je potrebo po preprečevanju dvoličnosti in lažne lojalnosti.