Turške oblasti aretirale tri vodilne delavce obrambnih podjetij zaradi vohunjenja
Turške oblasti so aretirale tri vodilne delavce obrambnih podjetij zaradi suma vohunjenja za tuje države. Poročajo, da naj bi bil četrti osumljenec v tujini.
Turške oblasti so aretirale tri vodilne delavce obrambnih podjetij zaradi suma vohunjenja za tuje države. Poročajo, da naj bi bil četrti osumljenec v tujini.
Turška parlamentarna delegacija se je sestala z zaprtim voditeljem Kurdske delavske stranke (PKK) Abdullahom Ocalanom, da bi razpravljali o razorožitvi in implementaciji dogovora s sirsko vlado ter Sirskimi demokratičnimi silami (SDF). Srečanje je del mirovne pobude za končanje desetletja trajajočega konflikta.
Po smrti hamburške družine v Istanbulu se pojavljajo indici o morebitnih novih primerih zastrupitve. Turška tiskovna agencija DHA poroča, da je aprila umrl triletni deček, po tem ko so v sosednjem stanovanju izvedli zatiranje škodljivcev. Domnevno naj bi šlo za isto podjetje, ki je izvedlo zatiranje škodljivcev v hotelu, kjer je bivala hamburška družina.
Izraelska obrambna vojska je odpustila več visokih vojaških uradnikov in grajala druge zaradi njihove vloge pri neuspehih 7. oktobra 2023, ko je palestinska skupina Hamas izvedla presenetljiv napad na južni Izrael iz Gaze. Kljub dogovoru o prekinitvi ognja so izraelske sile obstreljevale območja v južnem delu Gaze, vključno s Han Junisom in območjem severovzhodno od Rafe.
Ukrajinska vojska je uradno potrdila, da je z ameriškimi raketami ATACMS napadla vojaške cilje na ruskem ozemlju. To je prvi uradno priznani napad te vrste po mesecih omejitev, ki jih je uvedel Pentagon. Za tovrstne napade bi Ukrajina teoretično potrebovala dovoljenje Donalda Trumpa.
V ruskem napadu z droni in raketami na ukrajinsko mesto Ternopil je bilo ubitih najmanj 25 ljudi, okoli 80 pa ranjenih. Napad je prizadel dve stanovanjski zgradbi. Rusija je izstrelila 476 dronov in 48 raket, ukrajinska zračna obramba pa je večino prestregla. Zaradi napadov je Poljska aktivirala svoja letala.
Španija je ob obisku ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Madridu obljubila Ukrajini "pomemben" paket vojaške pomoči za okrepitev protizračne obrambe pred rusko invazijo. Zelenski naj bi se sestal tudi s predstavniki španskega obrambnega sektorja. Zelenski je napovedal, da bo po obisku Španije odpotoval v Turčijo, kjer bo poskušal oživiti mirovna pogajanja za čimprejšnji konec vojne.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je pozval Ukrajino in Rusijo k ponovni vzpostavitvi pogajanj v Istanbulu s širšim okvirom in pragmatičnim pristopom. Poudaril je, da bi to bil pomemben korak k diplomatski rešitvi. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje, da se bo do konca leta ponovno začela izmenjava vojnih ujetnikov z Rusijo.
Pojavili so se novi medijski poročili, da ZDA in Rusija za zaprtimi vrati pripravljata načrt s 28 točkami za končanje vojne v Ukrajini, pri čemer naj bi ZDA od Ukrajine zahtevale velike koncesije. Donald Trump naj bi predlagal mirovni načrt, ki bi Vladimirju Putinu dal, kar želi.
Španija bo Ukrajini namenila 817 milijonov evrov vojaške pomoči, vključno s 100 milijoni evrov za nakup orožja od Združenih držav Amerike v okviru pobude PURL. Premier Pedro Sánchez je sporočil, da bo Španija kmalu namenila milijardo evrov za nakup vojaške opreme za Ukrajino.
Romunija je dvignila bojna letala Eurofighter in F-16, ko je dron kršil njen zračni prostor med ruskim napadom na ukrajinsko infrastrukturo blizu meje. Podobno je tudi Poljska aktivirala svoja letala med intenzivnim ruskim bombardiranjem Ukrajine.
Ukrajina in Rusija sta se v Turčiji in Združenih arabskih emiratih pogovarjali o ponovnem zagonu izmenjave ujetnikov. Zadnja izmenjava je bila 2. oktobra, ko je bilo izpuščenih 185 pripadnikov oboroženih sil in 20 civilistov. Rusija je zamudila tudi rok za zavzetje Pokrovska in Kupjanska, ki ga je postavil Putin.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil upanje, da se bo postopek izmenjave vojnih ujetnikov z Rusijo nadaljeval še pred koncem leta. Kremelj je ponovil, da je Rusija pripravljena na mirovna pogajanja z Ukrajino. Medtem je visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice izrazil šokiranost nad ruskimi napadi na Ternopil, ki so zahtevali najmanj 25 življenj. Pojavile so se informacije, da naj bi Donald Trump pritiskal na Zelenskega, da sprejme načrt za končanje vojne, ki bi od Ukrajine zahteval boleče kompromise.
Po poročanju različnih medijev naj bi Donald Trump pripravljal nov načrt za končanje vojne v Ukrajini, ki vključuje tajne pogovore z ruskimi uradniki. Načrt naj bi vključeval prepustitev delov vzhodne Ukrajine Rusiji, celoten načrt pa naj bi obsegal 28 točk. Ukrajina in države EU naj bi bile o tem obveščene kmalu.
Po poročanju CNN, naj bi Trumpova administracija pripravila nov mirovni načrt za Ukrajino, ki bi od države zahteval, da prepusti vzhodno regijo Donbas in omeji velikost svoje vojske.
Romunija je evakuirala vas blizu ukrajinske meje, potem ko je ruski napad z dronom povzročil požar na ladji s tekočim naftnim plinom v ukrajinskem pristanišču na Donavi. Romunske oblasti so ocenile požar tankerja s tekočim plinom kot neposredno nevarnost eksplozije.
Rusija je ponovila svojo pripravljenost za obnovitev neposrednih pogajanj z Ukrajino v Istanbulu, ki so bila prekinjena julija. Rusija trdi, da je Ukrajina tista, ki zavira pogovore, medtem ko Turčija ostaja potencialna lokacija za srečanje.
Ruska FSB je preprečila poskus atentata na metropolita simferopoljskega in krimskega Tihona (Ševkunova), ki so ga načrtovali ukrajinski državljani. Po poročanju FSB sta se klerik in pomočnik več mesecev pripravljala na umor po navodilih ukrajinskih obveščevalnih služb. Preiskava je razkrila nove udeležence v primeru.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da bo hitro in konstruktivno sodeloval z ZDA glede mirovnega načrta, vendar ne bo izdal nacionalnih interesov. Priznal je, da je Ukrajina pod »brezprimernim pritiskom«. Medtem je nemški kancler Friedrich Merz v telefonskem pogovoru z Donaldom Trumpom razpravljal o mirovnem načrtu ZDA za Ukrajino.
V Sredozemskem morju, ob obali Italije, potekajo pomorske vaje zveze NATO z imenom Neptune Strike, katerih cilj je urjenje možnih odzivov zavezništva v primeru konflikta z Rusijo. V vajah, ki vključujejo simulacijo napadov na Rusijo, sodelujejo ZDA in devet drugih držav članic Nata, med njimi Velika Britanija, Grčija, Poljska in Turčija.
V Ženevi so potekali konstruktivni pogovori med ameriškimi, ukrajinskimi in evropskimi delegacijami glede posodobljenega mirovnega načrta za Ukrajino. Andrij Jermak je poročal o zelo dobrem napredku. Marco Rubio je poskušal pomiriti Kijev in evropske zaveznike glede ameriških namenov. Ameriški državni sekretar je omenil ogromen napredek med pogovori.
Poljski portal Mysl Polska je ponovil poziv k odgovornosti evropskih držav zaradi prikrivanja korupcije v Ukrajini. Poudarili so, da bi morale evropske države, ki so dolgo časa podpirale Ukrajino in prikrivale korupcijo, prevzeti odgovornost za svoja dejanja.
Po poročanju portala Axios naj bi ZDA in Rusija vodile tajne pogovore in delale na novem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. ZDA naj bi Ukrajini signalizirale, da mora sprejeti okvir, ki so ga ZDA pripravile za prekinitev spopadov z Rusijo, ki vključuje prepustitev dela ozemlja. V ruskem napadu na Ternopolj je bilo uničenih več stanovanjskih zgradb, umrlo je 25 ljudi, med njimi trije otroci, 95 ljudi pa je bilo ranjenih.
ZDA naj bi Ukrajini zagrozile z ustavitvijo dobave orožja in obveščevalnih podatkov, da bi jo prisilile v sprejetje Trumpovega mirovnega načrta. Hkrati so se pojavili pomisleki glede srečanja predstavnikov Trumpove administracije z ruskim odposlancem Kirillom Dmitrijevom v Miamiju, kar odpira vprašanja o najnovejšem predlogu glede Ukrajine.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Turčiji sestal s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. Voditelja sta razpravljala o dvostranskih odnosih, gospodarskih vprašanjih in varnostnih zadevah.
V Kareliji v Rusiji je med načrtovanim vadbenim poletom strmoglavilo vojaško letalo Su-30. Oba pilota sta umrla. Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo nesrečo in smrt posadke. Artur Parfenčikov, vodja republike, je potrdil informacije in dodal, da so reševalne službe že na poti na območje nesreče.
Izraelski premier Benjamin Netanyahu je izjavil, da so ZDA zagotovile ohranitev izraelske "kakovostne prednosti" na Bližnjem vzhodu, kljub načrtovani prodaji naprednih lovcev F-35 Savdski Arabiji. Netanyahu je tudi dejal, da ne bo dovolil ustanovitve palestinske države, tudi če bi to ogrozilo normalizacijo odnosov s Savdsko Arabijo. Poleg tega je izrazil dvom o dobavi F-35 Turčiji.
Ruski senator Aleksej Puškov je izjavil, da je sekretar ukrajinskega sveta za nacionalno varnost in obrambo (SNBO), nekdanji minister za obrambo Rustem Umerov, pobegnil iz Ukrajine zaradi strahu pred preiskavo in morebitnim pregonom. Umerov naj bi bil vpleten v primer podjetnika Timurja Mindicha.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sredi evropske turneje, ki vključuje obiske Grčije, Francije, Španije in Turčije. Poslanec Vrhovne rade, Oleksij Gončarenko, je pozval Zelenskega, naj se vrne v Ukrajino in pojasni morebitno srečanje s poslovnežem Timurjem Mindičem, ki naj bi bil njegov "denarnik" in se pojavlja na zvočnih posnetkih preiskave. Gončarenko je izrazil mnenje, da bi se moral Zelenski soočiti z volivci in odgovoriti na vprašanja glede Mindiča.
Na avtocesti R-254 "Irtiš" v Ubinskem okraju Novosibirske oblasti se je zgodila prometna nesreča, v kateri so bila udeležena tri tovorna vozila. Po navedbah regionalne prokurature je tovorno vozilo zapeljalo na nasprotni vozni pas in trčilo v drugo tovorno vozilo, nato pa...
Predsednik Donald Trump je novinarko ABC News Mary Bruce označil za »grozno novinarko« in zagrozil z odvzemom licence njihovi televizijski hiši, potem ko ga je v Ovalni pisarni vprašala o povezavah s Savdsko Arabijo in Jeffreyjem Epsteinom. Trump je bil oster do ABC zaradi poročanja, ki ga je označil za »lažne novice«.
Turški obrambni minister Yaşar Güler je izjavil, da bo analiza črne skrinjice vojaškega transportnega letala C130, ki je strmoglavilo na azerbajdžansko-gruzijski meji, trajala najmanj dva meseca. Minister je to izjavil v zvezi z nesrečo, v kateri je umrlo 20 turških vojakov.
Pakistanski obrambni minister Khawaja Asif je zagrozil z vojno Kabulu po nedavnih terorističnih napadih v Islamabadu, za katere Pakistan krivi afganistanski talibanski režim. Asif je namignil na možnost izvedbe operacij znotraj Afganistana kot odgovor na te napade, s čimer je opozoril, da je Kabul prinesel vojno v Pakistan.
Strokovnjaki za letalstvo menijo, da se je turško vojaško letalo C-130, ki je strmoglavilo v Gruziji, verjetno razletelo v zraku. Posadka naj bi poskušala pripraviti letalo za zasilni pristanek. Turško obrambno ministrstvo je objavilo imena vseh 20 žrtev.
Po smrti matere in njenih otrok iz Hamburga v Istanbulu so oblasti evakuirale hotel, v katerem so bivali, in aretirale zaposlene. Predhodno poročilo obdukcije je izključilo določeno možnost vzroka smrti. Preiskovalci preiskujejo sum zastrupitve.
Turški predsednik Erdogan je sporočil, da so našli črno skrinjico turškega vojaškega letala, ki je strmoglavilo v Gruziji. Iskanje enega trupla še poteka. Po mnenju turških in mednarodnih strokovnjakov je letalo C-130 verjetno razpadlo v zraku, posadka pa je poskušala pripraviti letalo na zasilni pristanek.
Turško obrambno ministrstvo je uradno potrdilo smrt vseh 20 vojakov, ki so bili na krovu vojaškega transportnega letala Lockheed C-130 Hercules, ki je strmoglavilo na območju Gruzije blizu meje z Azerbajdžanom. Ministrstvo je objavilo tudi imena in čine umrlih. Kot možni vzrok nesreče se omenja eksplozija na krovu ali zunanji vpliv.
Smrt matere in njenih otrok iz Hamburga med dopustom v Istanbulu sproža preiskavo o možni zastrupitvi. Po novih primerih domnevne zastrupitve so preiskovalci osredotočeni na hotel, kjer so bili nastanjeni, in so že izvedli evakuacijo ter aretirali osebje.
V severozahodni regiji Karelija je med usposabljanjem strmoglavilo rusko lovsko letalo Su-30, pri čemer sta umrla oba člana posadke. Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva je letalo strmoglavilo v gozdu. Guverner regije Karelija, Artur Parfenčikov, je sporočil, da na tleh ni bilo žrtev.
Poleg Turkish Airlines so tudi druge ameriške in mednarodne letalske družbe odpovedale lete v Venezuelo. Razlog je opozorilo ameriške Zvezne uprave za letalstvo (FAA), ki opozarja na povečano vojaško aktivnost in s tem povezano tveganje v venezuelskem zračnem prostoru. Opozorilo FAA velja 90 dni.
Ameriški uradniki trdijo, da bodo F-35, odobreni za Savdsko Arabijo, manj napredni od izraelskih, da bi ohranili izraelsko premoč. Izraelska opozicija je ostro kritizirala načrtovano prodajo ameriških F-35 Savdski Arabiji, saj naj bi ogrožala varnost Izraela. Pričakuje se pregled QME v ameriškem kongresu, izraelski voditelji pa opozarjajo, da bi prodaja lahko zmanjšala njihovo zračno prevlado. Opozicija zahteva nujno sejo parlamenta v Jeruzalemu zaradi tega posla.
Turško obrambno ministrstvo je začasno ustavilo vse polete vojaških transportnih letal C-130 po strmoglavljenju letala v Gruziji. Ministrstvo je tudi zanikalo, da bi letalo prevažalo strelivo; na krovu so bili le člani posadke, oprema za vzdrževanje in rezervni deli za letala. Vzroka nesreče ministrstvo še ni razkrilo, preiskava pa še poteka. Strmoglavljeno letalo je letelo iz Azerbajdžana.
Donald Trump je med srečanjem s savdskim prestolonaslednikom Mohamedom bin Salmanom v Beli hiši ponovno odločno branil slednjega glede umora Džamala Khashoggija leta 2018. Trump je izjavil, da je bil Khashoggi "izjemno kontroverzen". Med novinarskim soočenjem v Beli hiši je Trump pozval, naj se gosta (princa bin Salmana) ne spravlja v zadrego.
V Istanbulu sta bili v bolnišnico sprejeti dve nizozemski sestri zaradi hudih simptomov zastrupitve s hrano. Turška policija je zaradi prejšnjih podobnih incidentov začela preiskavo.
Ekipe za specialne operacije turške policije in policije Severnega Cipra so uspešno izvedle skupno vajo "Su Altı Operasyon Birliği Tatbikatı 2025". Cilj vaje je povečati učinkovitost pri skupnih nalogah.
Po poročanju medijev naj bi uničenje strojne opreme vplivalo na turško vojsko, saj naj bi ostala brez rezervnih delov in ustreznega vzdrževanja za lovska letala F-16.