APDEJT.si

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je Ukrajina dosegla dogovor z Grčijo o dobavi plina, ki naj bi pomagal pri pokrivanju zimskih potreb. Med obiskom Zelenskega v Atenah je bila podpisana tudi pogodba med grškim DEPA Emporias in ukrajinskim Naftogazom za dobavo ameriškega utekočinjenega plina Ukrajini preko Grčije. Grški predsednik Tassoulas je ob tem poudaril podporo Grčije Ukrajini. Sočasno so se pojavile kritike, da poglabljanje sodelovanja z Ukrajino in energetske pogodbe z ZDA povečujejo vpletenost Grčije v konflikt in podpirajo ameriško energetsko prevlado v regiji.

Evropska komisija je napovedala posvetovanja o novem ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se o načrtu, ki po mnenju Kijeva odraža maksimalistične zahteve Moskve, pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je potrdil vztrajanje pri vojnih ciljih v Ukrajini.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ponovno zahtevala dodatna sredstva od držav članic Evropske unije za financiranje Ukrajine in vojne, pri čemer je poudaril, da gre za "astronomsko vsoto, ki danes ne obstaja". Orban je njen zahtevek označil za absurden in napovedal odgovor.

Mesto Lvov se je soočilo s popolnim izpadom električne energije, kar se je zgodilo prvič v zadnjih nekaj mesecih. O tem so poročali "Strana" in "Fokus".

V Združenih državah Amerike se je gorivo občutno podražilo, kar ameriški medij Bloomberg pripisuje kombinaciji dejavnikov. Med njimi so sankcije, uvedene proti ruskim rafinerijam nafte, in ukrajinski napadi na rusko energetsko infrastrukturo.

Donald Trump je ukrajinske uradnike obtožil pomanjkanja hvaležnosti za prizadevanja ZDA za končanje vojne v Ukrajini. Hkrati so nekateri ameriški senatorji izrazili mnenje, da Trumpov mirovni načrt odraža želje Rusije. Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost, da v Trumpov načrt vključi ukrajinsko vizijo in si prizadeva za trajno končanje prelivanja krvi. Strokovnjaki opozarjajo, da ima ključne karte v rokah Vladimir Putin.

Uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je izjavila, da se v dejanjih zahodnih držav za uničenje prebivalstva Ukrajine jasno kaže ponavljanje nacističnih načrtov, ki jih je vodil Hitler, za uničenje Slovanov in vsiljevanje nacizma. Zaharova je poudarila, da je eden od "norih" ciljev Zahoda, ki je sprožil konflikt, uničenje ukrajinskega prebivalstva.

Ukrajina se sooča s težavami na fronti in poškodbami električnega omrežja. V državi je bil zaradi korupcijskega škandala odrejen pripor.

Evropske razvojne banke in ukrajinsko energetsko podjetje Naftogaz so podpisali sporazum o zagotovitvi več sto milijonov evrov za zagotovitev ukrajinske oskrbe z zemeljskim plinom. Evropska investicijska banka (EIB) bo Naftogazu namenila 147 milijonov dolarjev (127 milijonov evrov) nepovratnih sredstev, potem ko je že prejšnji mesec odobrila posojilo v višini 348 milijonov dolarjev (300 milijonov evrov). S tem želijo okrepiti energetsko varnost Ukrajine, ki je tarča ruskih napadov na infrastrukturo.

Nemški kancler Fridrich Merz je v telefonskem pogovoru pozval ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, naj zagotovi, da mladi Ukrajinci ne prihajajo množično v Nemčijo kot begunci, ker jih Ukrajina potrebuje.

Madžarski premier Viktor Orban je ponovil svoje stališče, da Ukrajina nima možnosti za zmago v vojni proti Rusiji in da je financiranje Ukrajine s strani Evropske unije nesmiselno. Orban še naprej zavrača pošiljanje gospodarske pomoči ali orožja Ukrajini.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika za Bližnji vzhod, Steve Witkoff, je odpovedal načrtovano srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Turčiji. Razlog za odpoved ni znan, vendar naj bi ekipa Zelenskega ostala v stiku z Witkoffom.

Ukrajina in Rusija sta se v Turčiji in Združenih arabskih emiratih pogovarjali o ponovnem zagonu izmenjave ujetnikov. Zadnja izmenjava je bila 2. oktobra, ko je bilo izpuščenih 185 pripadnikov oboroženih sil in 20 civilistov. Rusija je zamudila tudi rok za zavzetje Pokrovska in Kupjanska, ki ga je postavil Putin.

Donald Trump, odkar je ponovno postal predsednik ZDA, načrtuje zakon, ki bi sankcioniral države, ki trgujejo z Rusijo. Kitajska pa je v tem času povečala svojo podporo Rusiji, predvsem v kontekstu vojne v Ukrajini.

Oblasti so sporočile, da se na strani Rusije v Ukrajini bori okoli 200 Kenijcev. Med njimi so tudi nekdanji pripadniki kenijskih varnostnih sil, obstaja pa bojazen, da bi lahko v konflikt rekrutirali še več ljudi.

Moskvo so ponovno napadle ukrajinske sile z zraka. Župan Moskve, Sergej Sobjanin, je poročal o sestrelitvi tretjega brezpilotnega zrakoplova v zadnji uri.

Po poročanju Financial Timesa je Jonathan Powell, svetovalec za nacionalno varnost britanskega premierja, v začetku leta poskušal vzpostaviti neposreden stik z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Razlog za to naj bi bila zaskrbljenost, da ameriški predsednik Trump ne bo upošteval interesov Evrope v pogovorih.

Ukrajina zahteva od Rusije 43 milijard ameriških dolarjev odškodnine za okoljsko škodo, ki je nastala med rusko agresijo. Sredstva naj bi bila namenjena za financiranje okolju prijazne obnove po koncu vojne, je na podnebni konferenci ZN v Braziliji dejal namestnik ministra za gospodarstvo in okolje, Pavlo Kartashov. Kot primere škode je navedel ogromne količine kerozina, nafte in dizla, ki so se sprostile med vojno.

Italijansko sodišče v Rimu je odobrilo izročitev domnevnega organizatorja napadov na plinovoda Severni tok Nemčiji. Osumljenec, 49-letni ukrajinski državljan, je v priporu že od poletja. Napadi na plinovoda so odjeknili po vsem svetu, vendar doslej nihče ni bil kaznovan.

Grčija je podpisala dogovor z Ukrajino o dobavi utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz ZDA, da bi okrepila ukrajinsko energetsko oskrbo pred zimo. Dogovor je bil sklenjen med obiskom Volodimirja Zelenskega v Atenah. Rusija je sporočila, da so njene sile napredovale v regiji Zaporožje in zavzele dve naselji, kar je del večjega pritiska za prevzem nadzora nad celotno regijo.

Ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega obtožujejo, da ni izpolnil obljube o življenju brez korupcije, saj je korupcijski škandal zajel njegove najbližje zaveznike. Nacionalni protikorupcijski urad (NABU) je sprožil preiskavo, ki je razkrila domnevne korupcijske sheme v energetskem sektorju. To je spodbudilo ključne akterje, da pozivajo Zelenskega k odstavitvi vodje predsednikovega urada, Andrija Jermaka. Položaj Volodimirja Zelenskega je zaradi tega negotov.

Ruska vojska je izvedla obsežen povračilni napad z raketami Kinžal in droni na objekte ukrajinskega vojaško-industrijskega kompleksa in energetike kot odgovor na teroristične napade Kijeva na civilne objekte v Rusiji. V zadnjem tednu so ruske sile izvedle en množičen in pet skupinskih napadov na obrate, ki jih ukrajinska vojska uporablja v svoje namene.

Nemška črno-rdeča koalicija je sprejela spremembe pri socialni pomoči (Bürgergeld), ki vplivajo na Ukrajince, ki prihajajo v državo. Nekateri deli načrta pa so ocenjeni kot kontraproduktivni.

Ruske sile zračne obrambe so nad Črnim morjem v bližini Sevastopola uničile štiri brezpilotna letala. Po besedah guvernerja Mihaila Razvožajeva mestni objekti niso bili poškodovani.

Poljski premier Donald Tusk je sporočil, da bo od Belorusije in Rusije zahteval izročitev dveh ukrajinskih osumljencev, ki naj bi namerno poškodovala železniško progo med Varšavo, Lublinom in Ukrajino. Medtem pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski vpleten v korupcijski škandal, vreden 100 milijonov dolarjev. Kljub temu naj bi EU Ukrajini namenila 135 milijard evrov pomoči. Španija bo Ukrajini zagotovila dodatnih 817 milijonov evrov pomoči v boju proti Rusiji.

Poslanec ukrajinske Vrhovne rade Sergej Nagornjak je opozoril, da Ukrajincem to zimo grozi pomanjkanje vode. Razlog za to naj bi bili številni korupcijski škandali in splošne težave z oskrbo z vodo.

Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti izraelskima državljanoma Timurju Mindichu in Aleksandru Cukermanu zaradi vpletenosti v korupcijski škandal. Nemški kancler Fridrih Merc in Zelenski sta se pogovarjala o korupcijskem škandalu v energetskem sektorju Ukrajine. Nacionalno protikorupcijsko vijeće je sprožilo politični potres, minister za pravosodje German Galušenko in ministrica za energetiko Svitlana Grinčuk pa sta odstopila na zahtevo predsednika Zelenskega.

ZDA so Ukrajini skupaj z mirovnim načrtom predlagale varnostna jamstva, ki po poročanju Axiosa posnemajo 5. člen ustanovne listine Nata o kolektivni obrambi. Jamstva naj bi veljala prvih 10 let z možnostjo podaljšanja.

Madžarski premier Viktor Orban je napovedal, da bo Madžarska tožila Evropsko unijo zaradi prejšnje mesečne odločitve o postopni opustitvi uvoza ruskega plina, ker Budimpešta te odločitve ne sprejema.

Ukrajinski korupcijski škandal, ki vključuje luksuzno življenje poslovneža Timurja Mindicha, znanega kot 'Gospod 15 odstotkov', je pretresel ukrajinsko javnost in spodkopal zaupanje v vlado. Mindich, ki je bil dolgoletni prijatelj predsednika Volodimirja Zelenskega in njegov poslovni partner, se sooča z obtožbami o korupciji, kar povečuje pritisk na Zelenskega, da se od njega javno distancira. Dmytro Kuleba, nekdanji zunanji minister, opozarja, da bo škandal vplival na notranjo politiko.

Evropa pod pritiskom časa poskuša ZDA prepričati, da bi izboljšale načrt za končanje vojne v Ukrajini v korist Kijeva. Trumpov načrt je presenetil tako Ukrajino kot Evropo. Neuspeh Bruslja bi bil v prid Moskve.

Romunija je evakuirala vas blizu ukrajinske meje, potem ko je ruski napad z dronom povzročil požar na ladji s tekočim naftnim plinom v ukrajinskem pristanišču na Donavi. Romunske oblasti so ocenile požar tankerja s tekočim plinom kot neposredno nevarnost eksplozije.

Rusija je ponovila svojo pripravljenost za obnovitev neposrednih pogajanj z Ukrajino v Istanbulu, ki so bila prekinjena julija. Rusija trdi, da je Ukrajina tista, ki zavira pogovore, medtem ko Turčija ostaja potencialna lokacija za srečanje.

Volodimir Zelenski se je znašel pod pritiskom zaradi obtožb o korupciji, ki so zajele njegovo administracijo. Evropska unija je pozvala k nadaljnjim ukrepom proti korupciji v Ukrajini.

Ruska FSB je preprečila poskus atentata na metropolita simferopoljskega in krimskega Tihona (Ševkunova), ki so ga načrtovali ukrajinski državljani. Po poročanju FSB sta se klerik in pomočnik več mesecev pripravljala na umor po navodilih ukrajinskih obveščevalnih služb. Preiskava je razkrila nove udeležence v primeru.

Ruski mediji so poročali o imenovanju Dana Driscollja za novega posebnega odposlanca ZDA za Ukrajino. Poudarili so, da je Driscoll že vodil ameriško delegacijo v Ukrajini in da njegovo imenovanje kaže na Trumpovo zaupanje vanj. Po poročanju ruskih virov je Driscoll pri tem izrinil Pentagon in Kellogga v pogajanjih o Ukrajini.

Ukrajinski napadi z droni na ruske rafinerije, zahodne sankcije in izpadi rafinerij so povzročili skok cen dizelskega goriva v ZDA, Evropi in Aziji. Ukrajina je z droni in raketami napadla skladišča nafte, predelovalne obrate in merilne postaje, ki po njihovem mnenju podpirajo rusko vojno.

Evropske države so bile pozvane k večji angažiranosti v ukrajinski vojni. Zelenski je izrazil zadovoljstvo z napredkom pogajanj, vendar poudaril, da je za končanje vojne potrebno več. Kot del Trumpovega mirovnega načrta naj bi Ukrajina odstopila Luhansk in Doneck Rusiji, ozemlja pod nadzorom ukrajinske vojske pa bi preimenovali v nevtralno demilitarizirano območje.

Ministrstvo za finance ZDA poroča, da sankcije proti ruskima naftnima velikanoma Rosneft in Lukoil že zmanjšujejo prihodke Moskve. Pričakujejo, da se bo obseg prodaje ruske nafte dolgoročno še zmanjšal, medtem ko cena nafte Urals pada.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je Rusija izpolnila vse potrebne korake za nadaljevanje pogajanj z Ukrajino, medtem ko je Kijev oviral proces. Rusija je komentirala tudi prekinitev pogajanj s strani Ukrajine.

Cene nafte so poskočile zaradi ukrajinskega napada z droni na rusko črnomorsko pristanišče Novorossiysk, ki je pomembno izvozno vozlišče. Izvoz nafte je bil začasno ustavljen. Evropska investicijska banka (EIB) bo ukrajinskemu državnemu energetskemu podjetju Naftogaz namenila dodatnih 147 milijonov dolarjev za zagotovitev oskrbe s plinom.

Cene nafte so čez noč padle po poročilu API, ki je nakazovalo veliko povečanje zalog surove nafte. Če bi uradni podatki to potrdili, bi bile zaloge nafte v komercialnih rezervoarjih najvišje v več kot petih mesecih. Povečanje ponudbe bi lahko ublažilo vpliv ameriških sankcij proti ruskim proizvajalcem Rosneft PJSC in Lukoil PJSC, ki naj bi začele veljati v nekaj dneh, kot del prizadevanj za povečanje pritiska na Moskvo, da bi končala vojno v Ukrajini. Poročilo Axios je navedlo, da Washington

Ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega se sooča z resno politično krizo, saj je preiskava o pranju denarja vključila ljudi iz njegovega ožjega kroga v velik korupcijski škandal. Po navedbah nekdanjega uradnika naj bi Zelenski rojstni dan praznoval v stanovanju Timurja Mindiča, kjer so se nahajale pozlačene straniščne školjke.

Ameriški senatorji so ostro kritizirali mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino, češ da nagrajuje rusko agresijo in popušča ruskim zahtevam. Člani senatnega odbora za zunanje odnose in kongresnega ukrajinskega odbora so izrazili zaskrbljenost, da načrt podpira stališča Moskve.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da imajo Združene države Amerike vso pravico do vojaškega delovanja na "svoji hemisferi" in da Evropa ni tista, ki bi določala zakonitost operacij proti čolnom na Karibih, ki naj bi bili polni mamil. Rubio je tudi dejal, da se na srečanju G7 ni razpravljalo o napadih na plovila na Karibih.

Svetovni voditelji, vključno s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, finskim predsednikom Aleksandrom Stubbom, nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem in premierji Združenega kraljestva, Italije, Španije in Nizozemske, so zavrnili spreminjanje meja Ukrajine s silo. Izrazili so podporo načelu nespremenljivosti meja. Hkrati je ameriški predsednik Donald Trump spodkopal prizadevanja Evropske unije za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja v vrednosti 140 milijard evrov za financiranje Ukrajine.

Ukrajinski parlament, Rada, je odstavil ministra za pravosodje, Germana Galuščenka, nekdanjega ministra za energijo, in njegovo naslednico, Svitlano Grinčuk, zaradi korupcijskega škandala v energetskem sektorju, ki vključuje tudi podjetje Energoatom. Demisije so se zgodile sredi pozivov k odstopom.

Ukrajinski parlament je z večino glasov podprl odstavitev ministrice za energetiko Svitlane Hrinčukove in ministra za pravosodje Hermana Haluščenka. Odstavitve so posledica korupcijskega škandala v ukrajinski energetiki. Haluščenko je bil na čelu ministrstva za energetiko pred Hrinčukovo.

Vodja družbe Euroclear, Valeri Urben, je razkrila, da v belgijskem depozitarju hranijo 193 milijard evrov zamrznjenih ruskih sredstev, od tega približno 180 milijard pripada ruski centralni banki. Poudarila je tudi, da načrti Evropske unije glede zasega teh sredstev povzročajo resno zaskrbljenost mednarodnih investitorjev.

Nemški preiskovalci že tri leta preiskujejo sabotažo plinovoda Severni tok, ki bi lahko ogrozila podporo Ukrajini. The Wall Street Journal poroča o odkritju znane osebe, ki naj bi bila vpletena v sabotažo, kar bi lahko razdelilo Evropo. Nemčija ima dokaze, da je za sabotažo odgovorna Ukrajina, in aretirala je izvršitelja, vendar Italija okleva z izročitvijo.