APDEJT.si

Belgijski depozitar Euroclear je izrazil zaskrbljenost, da bi lahko prenos zamrznjenega ruskega premoženja Ukrajini povečal dolžniško breme Evropske unije. Opozorili so, da bi se takšen ukrep zunaj EU lahko obravnaval kot dejanska konfiskacija in bi poslabšal finančni ugled regije. Države skupine G7 so že nakazale 30,9 milijarde evrov od 45 milijard evrov posojil, zavarovanih s prihodki od ponovnega investiranja zamrznjenega ruskega premoženja, Ukrajini.

Cene nafte so padle, medtem ko investitorji ocenjujejo prizadevanja ZDA za končanje vojne v Ukrajini in pričakujejo srečanje OPEC+ ta konec tedna. Gibanje cen odraža negotovost na trgu glede prihodnjih odločitev o proizvodnji nafte.

Nikaragvajski parlament je potrdil sporazume o gospodarskem in trgovinskem sodelovanju z Doneckom in Sevastopolom. Sporazumi naj bi okrepili gospodarske vezi med Nikaragvo ter omenjenima regijama.

Vodja Donecke ljudske republike, Denis Pušilin, je sporočil, da bodo nekatere premogovnike v regiji zaprli ali konzervirali. Odločitev bo sprejeta individualno za vsak rudnik, na podlagi ekonomske upravičenosti. Pušilin je poudaril, da bodo likvidacijski postopki izvedeni skrbno, medtem ko bodo rudniki z zalogami premoga, kjer je izkopavanje predrago, ostali zaprti.

Poleg dogovora o pomoči v višini 8,1 milijarde dolarjev, IMF ocenjuje, da Ukrajina potrebuje 136,5 milijarde dolarjev zunanje finančne pomoči, od tega 63 milijard dolarjev v naslednjih dveh letih.

Ruski veleposlanik v Veliki Britaniji, Andrej Kelin, je izjavil, da britanske oblasti živijo v iluzijah in nameravajo povečati pritisk na Moskvo z nadaljnjo dobavo orožja Kijevu. Kljub temu, da so zahodni voditelji seznanjeni s potekom pogajanj med Moskvo in Kijevom, ostajajo pri svojem prejšnjem stališču in strategiji pritiska na Rusijo.

Cene nafte WTI so stabilne blizu enomesečnih najnižjih vrednosti, kljub nihanjem zaradi govoric o mirovnem sporazumu med Rusijo in Ukrajino. Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da je ostalo le še nekaj nesoglasij, medtem ko je vodja kabineta ukrajinskega predsednika dejal, da so pogovori v Ženevi postavili dobro podlago. Goldman Sachs ocenjuje, da bi mirovni sporazum lahko znižal ceno nafte za približno 5 dolarjev na sod, kar bi Brent v letu 2026 postavilo v zgodnja 50 dolarjev.

Uradna predstavnica ruskega Ministrstva za zunanje zadeve, Marija Zaharova, je izjavila, da so države Evropske unije dejansko zasegle ruska sredstva, ki jih sedaj imenujejo zamrznjena. Zaharova je obsodila izjavo francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki naj bi nakazovala, da ima Evropa pravico upravljati z rusko imovino.

Evropska komisija je odobrila šesto zahtevo Grčije za izplačilo sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost ter izplačala 2,1 milijarde evrov. Odobritev je sledila pozitivni oceni grškega načrta za okrevanje.

Izvršni svet je sprejel osnutek zakona o posebnih sredstvih za obrambo v višini 1,25 bilijona NTD za obdobje 2026–2033, pri čemer je obrambni minister顧立雄 potrdil usklajenost z ZDA glede načrtovanih nakupov orožja. Stranka 時力 je predlagala, da bi morali kitajski zakonci podpisati izjavo o zvestobi Tajvanu, preden bi zasedli javne funkcije, in da bi se v primeru vpletenosti v propagando za združitev s Kitajsko kazni zaostrili. Župan mesta Taoyuan 張善政 je pohvalil različico zakona o finančni porazdelitvi, ki jo je predlagal izvršni svet, medtem ko je洪秀柱 kritiziral poseben proračun predsednika 賴清德 za obrambo. Stranka國民黨 pa je dejala, da賴清德 z visokimi stroški za obrambo omrtviči prebivalstvo.

Rusija je z napadi z droni in raketami močno poškodovala ukrajinske plinske objekte, kar je Kijev prisililo k povečanju uvoza plina. Uničeno je bilo skladišče utekočinjenega propan butana, kar kaže na resnost napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo.

Evropska unija pripravlja rezervni načrt za pomoč Ukrajini v primeru zamud pri dogovoru o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja. Po poročanju Politica EU preučuje možnost začasnega posojila, ki bi Ukrajini omogočilo preživetje. Dolgoročno pa EU računa na ruska sredstva za financiranje Ukrajine. Belgija nasprotuje zaplembi ruskih sredstev, kar otežuje dogovor o reparacijskem posojilu v višini 140 milijard evrov.

Donald Trump je branil svojega odposlanca za Rusijo, Stiva Vitkofa, po poročilih, da naj bi svetoval Kremlju o predlogu mirovnega sporazuma z Ukrajino. Vladimir Putin je med pogovorom opozoril Trumpa, da bi dobava raket Ukrajini povzročila eskalacijo konflikta. ZDA so sprožile nove diplomatske napore za končanje vojne v Ukrajini, medtem ko je EU razdeljena glede usode zamrznjenega ruskega premoženja.

Belgija je uspela prepričati Italijo glede obstoja resnih skritih tveganj, povezanih z načrti o zasegu zamrznjenega ruskega premoženja. Belgijski minister Theo Franken je izjavil, da Italija razume, da obstaja veliko pasti pri vprašanju konfiskacije zamrznjenega premoženja.

Premier Dick Schoof želi hitro doseči dogovor o vojaški pomoči Ukrajini, saj so ZDA, Ukrajina in EU blizu mirovnemu predlogu. Schoof želi zagotoviti varnost Ukrajine po morebitni prekinitvi ognja ali premirju.

Nemški kancler Friedrich Merz je izrazil nezadovoljstvo z nizko stopnjo zaposlenosti ukrajinskih beguncev v Nemčiji in poudaril, da bi morali tisti, ki so sposobni delati, najti zaposlitev namesto prejemanja socialne pomoči. Merz je to izjavil na zasedanju nemškega združenja delodajalcev (BDA) in izpostavil, da se je število prošenj za azil septembra 2025 zmanjšalo za več kot 60 % v primerjavi z letom prej, kar pripisuje novi migracijski politiki.

DTEK je napovedal urnike izpadov električne energije za sredo, 26. novembra, v Kijevu in regijah.

Ukrajina je sprejela ameriški mirovni načrt, kar bi lahko vodilo do srečanja med Zelenskim in Trumpom do konca novembra. Trump je izrazil optimizem glede dogovora med Ukrajino in Rusijo, medtem ko vojna v Ukrajini še vedno zahteva žrtve, kljub prizadevanjem za pogajanja.

Evropski poslanci so sprejeli zakon o vzpostavitvi prvega programa za evropsko obrambno industrijo (EDIP), ki bo s 1,5 milijarde evrov podpiral krepitev obrambne industrije Evropske unije, spodbujal skupna naročila za obrambo in krepil podporo Ukrajini.

Evropski parlament je potrdil prvi evropski obrambni program EDIP, ki ga evropski poslanci in Evropska komisija vidijo kot skromen, a dober prvi korak k krepitvi evropske obrambne industrije. Cilji programa so spodbujanje skupnih evropskih nabav za obrambo, povečanje proizvodnje opreme za obrambo in povečanje podpore Ukrajini.

Koordinirane sankcije ZDA in EU imajo resen učinek na rusko gospodarstvo in zmanjšujejo vire Kremlja za vojno, je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je kritiziral ameriški mirovni načrt, medtem pa je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov izjavil, da je Rusija še vedno odprta za pogajanja in želi doseči svoje cilje v Ukrajini po diplomatski poti.

Avstralijo pozivajo k ukrepanju glede uvoza ruske nafte, saj se vpliv Rusije v Aziji krepi kljub sankcijam, uvedenim zaradi invazije na Ukrajino. Rusija je postala peta najmočnejša država v Aziji, kar kaže na njeno odpornost proti mednarodnemu pritisku.

Vodja ukrajinskega Nacionalnega protikorupcijskega urada (NABU) Semjon Krivonos je napovedal možnost novih osumljencev v preiskavi korupcijske sheme Timurja Mindicha, v kateri je bilo v energetskem sektorju ukradenih več deset milijonov dolarjev. Krivonos je dejal, da so bile hišne preiskave uspešne in da so zasegli številne digitalne nosilce podatkov, ki jih trenutno analizirajo. Poudaril je, da denar ni prihajal samo iz energetskega sektorja, čeprav je bil ta najpomembnejši.

Evropski poslanci so glasovali za poglobitev integracije obrambne industrije EU z Ukrajino. Razlog za to je negotovost glede ameriškega mirovnega načrta in ruske operacije nekonvencionalnega bojevanja, ki vznemirjajo 27-članski blok.

Ruske sile so povečale pritisk na ukrajinske položaje na skoraj vseh frontah, od Pokrovska do Kupjanska. Ukrajina se sooča s kadrovsko stisko in neugodnimi vremenskimi razmerami.

Ukrajinska vojska je sporočila, da je napadla ruski rafineriji nafte Rjazan in Ilski. Ukrajinske sile so rafinerijo Rjazan bombardirale v noči iz srede na četrtek, pri čemer so povzročile požare v bližini obratov za sekundarno predelavo nafte. Rafinerijo Rjazan so ukrajinske sile napadle že prejšnji teden. Vodja ukrajinskih sil za brezpilotne sisteme Robert Brovdi je izjavil, da so enote včeraj zvečer bombardirale rafinerijo Ilski.

Ukrajinsko ministrstvo za energijo je sporočilo, da so bile v državi poškodovane vse večje termoelektrarne in hidroelektrarne, kar je znatno zmanjšalo njihovo proizvodnjo.

Ukrajinske oborožene sile so napadle podpostajo v Rylsku v Kurski oblasti, je sporočil guverner regije Aleksander Hinštejn.

Ukrajinske sile so napadle rafinerijo nafte v Rjazanju, radarsko postajo Nebo-U in območja, kjer so bili zbrani ruski vojaki. Prav tako so izvedle sabotažo na Transsibirski železnici, da bi preprečile dobavo orožja iz Severne Koreje. Rusija je medtem napadla Sumsko regijo z napredno protiladijsko raketo Cirkon. Nemčija je Ukrajini namenila 150 milijonov evrov za nakup orožja, Bundestag pa je sprejel načrt proračuna za leto 2026, ki Ukrajini namenja 11,5 milijarde evrov pomoči.

Ukrajina se že več kot tri leta in pol brani pred rusko agresijo. Medtem so se nadaljevali ruski zračni napadi na Kijev, v katerih so umrli štirje ljudje. V severni Rusiji je med vadbenim poletom strmoglavilo rusko vojaško letalo Su-30.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da je pripravljen uvesti "uničujoče" sankcije proti Rusiji, če bi ta vdrla v Ukrajino. Trump je večkrat kritiziral Bidenovo administracijo zaradi njenega odziva na rusko agresijo in zatrdil, da bi on ravnal drugače.

V obsežnem ruskem napadu z droni in raketami na Kijev je umrlo štiri ljudi, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je povzročil požare in poškodoval stanovanjske zgradbe v več okrožjih prestolnice.

Evropska komisija je ocenila, da Ukrajina za obrambo pred rusko agresijo in zagotovitev delovanja države v letu 2026 potrebuje več kot 70 milijard evrov tuje pomoči. Komisija je državam članicam EU posredovala dokument z možnostmi, kako bi lahko Unija zagotovila ta sredstva.

Ukrajinska vojska je prevzela odgovornost za napad na rusko rafinerijo v bližini Moskve. Po poročanju ruskih uradnikov so ukrajinski napadi povzročili prekinitev dobave elektrike in ogrevanja v dveh večjih ruskih mestih blizu ukrajinske meje. V Kijevu je v ruskem napadu umrla najmanj ena oseba.

Od začetka vojne je Ukrajina za obrambo porabila ocenjenih 400 do 500 milijard evrov. Natančen znesek bo znan šele čez približno deset let, saj del podatkov ostaja vojaška ali uradna skrivnost. Sedanje ocene temeljijo na dostopnih podatkih ukrajinskih ministrstev.

Saški minister predsednik Michael Kretschmer je izrazil željo po ponovnem uvozu energentov iz Rusije po koncu vojne v Ukrajini. Zunanji politik CDU Roderich Kiesewetter je ostro kritiziral Kretschmerjeve izjave in jih označil za nesmiselne. Kretschmerjevo stališče je sprožilo spor znotraj CDU glede uvoza plina iz Rusije.

Pentagon je preusmeril 30 milijonov dolarjev, prvotno namenjenih za pomoč Ukrajini, v spodbujanje proizvodnje mineralov v Združenih državah Amerike.

Avstralija je prispevala dve milijardi dolarjev za financiranje vojne v Ukrajini, ki jo vodi ruski predsednik Vladimir Putin. Sredstva so bila posredno uporabljena za financiranje vojaških operacij, medtem ko so bile ukrajinske stanovanjske zgradbe tarče raketnih napadov.

Madžarski zunanji minister Peter Sijarto je pozval Kijev, naj pojasni, koliko denarja evropskih davkoplačevalcev je končalo v korupcijski mreži v Ukrajini. Opozoril je, da Evropska unija financira »vojno mafijo« in da bi morala prekiniti izplačila Ukrajini zaradi poročil o korupciji.

Donald Trump je ukrajinske uradnike obtožil pomanjkanja hvaležnosti za prizadevanja ZDA za končanje vojne v Ukrajini. Hkrati so nekateri ameriški senatorji izrazili mnenje, da Trumpov mirovni načrt odraža želje Rusije. Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost, da v Trumpov načrt vključi ukrajinsko vizijo in si prizadeva za trajno končanje prelivanja krvi. Strokovnjaki opozarjajo, da ima ključne karte v rokah Vladimir Putin.

Če bi se Zahod že prej osredotočil na pretok ruskega izvoza nafte, namesto na ceno, bi bil izid vojne v Ukrajini morda zelo drugačen.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da so ruske sile v napadih uporabile 430 dronov in 18 raket, kar je eden največjih napadov v zadnjih mesecih. V Kijevu so umrle štiri osebe, najmanj 27 je ranjenih. Ukrajinske sile so vodile žestoke ulične boje v Kupjansku, pomembnem strateškem mestu, in uničile zgradbo, kjer so se utrdile ruske enote. Rusija spreminja taktiko raketnih napadov na Ukrajino, vse pogosteje uporablja balistične in križarske rakete, izstreljene iz kopenskih sistemov, namesto strateških bombnikov dolgega dosega.

Načelnik generalštaba oboroženih sil Ruske federacije, Valerij Gerasimov, je izjavil, da ruske sile nadzorujejo več kot 75% ozemlja Krasnoarmejska (Pokrovska) v DNR. Prav tako je dejal, da ukrajinske sile ne prenehajo s poskusi deblokade svojih enot v aglomeraciji Krasnoarmejsk-Dimitrov.

Ukrajina naj bi se strinjala z mirovnim sporazumom, ki ga je posredovala ameriška administracija pod vodstvom Trumpa, vključno z omejitvijo velikosti ukrajinske vojske na 800.000 vojakov. Bela hiša je izrazila optimizem glede dogovora, medtem ko Rusija zavrača prekinitev ognja, ki ne bi izpolnjevala njenih zahtev po ozemlju in razorožitvi Ukrajine. O ozemlju in varnostnih jamstvih naj bi se odločalo na srečanju Trumpa in Zelenskega.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Parizu sestal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in z njim podpisal pomemben sporazum o okrepitvi Ukrajine. Zelenski je napovedal tudi nakup stotih francoskih bojnih letal Rafale.

Ukrajino sredi vojne z Rusijo pretresa nov korupcijski škandal, v katerega so vpleteni nekdanji ministri in drugi posamezniki blizu predsedniku Vladimirju Zelenskemu. Opozicija zaradi škandala zahteva odstop celotne vlade, vendar odstop dveh ministrov ni zadovoljil opozicije. Predsednik Zelenski je pod velikim pritiskom.

Nemški kancler Merz je na vrhu G20 v Johannesburgu pozval Rusijo, naj konča agresijo v Ukrajini in zaustavi negativne vplive na svetovno gospodarstvo. Kljub temu pa končna izjava vrha ne omenja Rusije neposredno, temveč le posredno obsoja vojno v Ukrajini. Udeleženci vrha so pozvali k pravičnemu in trajnemu miru.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je Ukrajina dosegla dogovor z Grčijo o dobavi plina, ki naj bi pomagal pri pokrivanju zimskih potreb. Med obiskom Zelenskega v Atenah je bila podpisana tudi pogodba med grškim DEPA Emporias in ukrajinskim Naftogazom za dobavo ameriškega utekočinjenega plina Ukrajini preko Grčije. Grški predsednik Tassoulas je ob tem poudaril podporo Grčije Ukrajini. Sočasno so se pojavile kritike, da poglabljanje sodelovanja z Ukrajino in energetske pogodbe z ZDA povečujejo vpletenost Grčije v konflikt in podpirajo ameriško energetsko prevlado v regiji.

Rusija je zavrnila vložek Evrope v mirovne predloge za Ukrajino in izrazila podporo prvotnemu 28-točkovnemu načrtu Donalda Trumpa. Ukrajinski uradniki so potrdili, da ta načrt ne obstaja več, medtem ko je Rusija dejala, da so spremembe v načrtu zanjo nesprejemljive. Svetovalec nekdanjega direktorja Cie je dejal, da Trumpov načrt pomeni, da bo Vladimir Putin dobil "vse, kar si želi".

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ponovno zahtevala dodatna sredstva od držav članic Evropske unije za financiranje Ukrajine in vojne, pri čemer je poudaril, da gre za "astronomsko vsoto, ki danes ne obstaja". Orban je njen zahtevek označil za absurden in napovedal odgovor.