APDEJT.si

Ruske sile naj bi napredovale v mestu Kupiansk, ki ga je ukrajinska vojska osvobodila septembra 2022. Medtem se v Mariupolu Ukrajinci prisilno vključujejo v rusko vojsko, kar dokazujejo pričevanja beguncev. Bombardiranje pa je sprožilo val ogorčenja, med drugim tudi pri znanem ukrajinskem nogometašu, ki je rusko dejanje označil za teroristično.

Pojavili so se poročila o tajnih pogovorih med ZDA in Rusijo, ki naj bi vključevali načrt za končanje vojne v Ukrajini. Načrt naj bi vključeval ozemeljske koncesije Ukrajine v Donecku in Lugansku ter zmanjšanje ukrajinske vojske. Ukrajina naj bi bila pod pritiskom Washingtona in Moskve, da sprejme ta dogovor.

Ukrajinski predsednik Zelenski je sporočil, da je v ruskem zračnem napadu na Ternopil na zahodu Ukrajine umrlo najmanj devet ljudi. V napadu na Harkov je bilo ranjenih najmanj 46 ljudi. V Ternopolju je bila zadeta stanovanjska zgradba, nekaj ljudi je ostalo ujetih pod ruševinami. Po poročanju agencije Reuters je bilo v ruskem napadu na soliterje v Ternopolju ubitih deset ljudi, v Harkovu pa je bilo ranjenih več kot 30 ljudi.

V ruskem napadu z droni v bližini Harkova so bile ubite najmanj tri osebe, ena je bila ranjena. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obiskal vojake v regiji Zaporožje, kjer so ruske sile zavzele več vasi.

Ameriški predsednik Donald Trump je kritiziral ukrajinsko vodstvo zaradi domnevne nehvaležnosti za ameriška mirovniška prizadevanja. Njegova izjava sovpada z začetkom pogovorov v Ženevi o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino, kjer so evropski predstavniki izrazili zadržke. Trump je ob tem znova kritiziral tudi Evropo zaradi odvisnosti od ruske nafte.

Ruska vojska je prevzela popoln ognjeni nadzor nad delom ceste Guljajpole-Malinivka v regiji Zaporožje. Ukrajinske sile naj bi po tej cesti poskušale pobegniti v zaledje, zapuščajoč svoje položaje pri mestu Guljajpole zaradi strahu pred ruskim napredovanjem. Posnetke obstreljevanja "ceste smrti" s strani ruskih vojakov je objavil avtor projekta "Vojak DV". Cesto nadzorujejo vojaki 5. armade skupine "Vostok". Po informacijah virov naj bi ruska vojska napredovala proti vzhodnim mejam Guljajpole.

Volodimir Zelenski je opozoril Ukrajince, da se morajo odločiti med ameriško podporo in hitrim zaključkom vojne z Rusijo, pri tem pa opozarja na izgubo dostojanstva. Kremelj poziva Kijev k takojšnji in odgovorni odločitvi glede mirovnega sporazuma in opozarja, da je odlašanje nevarno. Prihodnji teden naj bi potekal telefonski pogovor med Zelenskim in Trumpom o ameriškem mirovnem načrtu.

Italijanski politik in profesor Michele Geraci je kritiziral stališče EU glede vojne v Ukrajini. Trdi, da je Ukrajina izvedla edini napad na infrastrukturo države članice Nata, pri čemer je spomnil na sabotaže na plinovodih Severni tok leta 2022, ki jih je označil za teroristični napad na evropsko energetiko.

V ruskem obstreljevanju Zaporožja v jugovzhodni Ukrajini je bilo v četrtek ubitih najmanj pet ljudi, trije pa so bili ranjeni, je sporočil regionalni guverner Ivan Fjodorov. Po njegovih besedah so bile poškodovane hiše in trgovine, na prizorišče pa so prispeli reševalci in gasilci.

Kremelj je pozval ukrajinskega predsednika Zelenskega, naj se začne pogajati, preden izgubi še več ozemlja. Zelenski se je o ameriškem mirovnem načrtu pogovarjal s francoskim predsednikom, nemškim kanclerjem in britanskim premierjem. Donald Tusk je reagiral na domnevni ameriško-ruski mirovni načrt, ki ga je kritiziral, kritike pa so letele tudi na Trumpa, ki naj bi si želel le Nobelovo nagrado za mir.

Namestnik slovaškega ministra za obrambo Igor Melicher je v televizijski razpravi izjavil, da bi bilo za Slovaško najboljše, če bi Ukrajina prišla pod popoln vpliv Rusije. Njegova izjava je sprožila kritike opozicije. Ukrajina se od februarja 2022 brani pred rusko agresijo.

Hrvaška vlada je obsodila najnovejši ruski raketni napad na Ukrajino, v katerem je bilo ranjenih okoli 80 ljudi v mestu Ternopil na zahodu države. Poudarili so, da Rusija s tem dejanjem ponovno dokazuje, da ne želi miru in konca agresije. Hrvaška vlada podpira nadaljevanje sankcij proti Rusiji in zagotavlja polno podporo Ukrajini.

Kremelj je izjavil, da francoska bojna letala ne bodo spremenila situacije v Ukrajini. Kljub temu je Ukrajina sklenila desetletni dogovor s Francijo o dobavi 100 bojnih letal Rafale za okrepitev svoje obrambe. Kremelj hkrati upa na novo srečanje z Združenimi državami, kjer bi razpravljali o možni rešitvi za konec vojne v Ukrajini.

V ruskem napadu z droni na Harkov, drugo največje mesto v Ukrajini, so v nedeljo umrli najmanj štirje ljudje. Po besedah župana Igorja Terehova je šlo za »obsežen« napad. V širši regiji je bilo po podatkih guvernerja ranjenih dvanajst ljudi, med njimi dva otroka, stara 11 in 12 let.

V ruskih napadih na stanovanjsko območje z visokimi stavbami v zahodni Ukrajini je bilo ubitih najmanj 19 ljudi. Po poročilih so bile uničene cele etaže stavb. Reševalci še vedno iščejo preživele med ruševinami. Ukrajinski mediji poročajo o gorečih stolpnicah in večnadstropnih stavbah, katerih zgornja nadstropja so bila popolnoma uničena.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ruske sile zračne obrambe prestregle in uničile 31 ukrajinskih brezpilotnih letal nad osmimi regijami v Rusiji. Incident je povzročil začasno prekinitev delovanja na dveh letališčih. Večina dronov je bila uničena nad regijo Bryansk.

Rusija je v odziv na nedavne ukrajinske napade na ruska letalska oporišča izvedla največji napad z droni doslej, pri čemer je izstrelila 430 dronov in 18 raket. Ukrajinska zračna obramba je prestregla 405 dronov in 14 raket, vendar je padajoče razbitje povzročilo obsežno uničenje. V napadu je umrlo šest civilistov, med njimi nosečnica in malček, 35 ljudi pa je bilo ranjenih. Kremelj je napad predstavil kot odgovor na ukrajinske provokacije.

Ruski veleposlanik pri ZN, Vasilij Nebenzja, je na zasedanju Varnostnega sveta ZN izjavil, da je ukrajinski režim v Kijevu navadna koruptivna združba, ki izkorišča vojno za lastno bogatenje s pomočjo denarja zahodnih držav. Ob tem je opozoril na korupcijski škandal, v katerega so vpleteni najvišji ukrajinski uradniki.

Ukrajina je izvedla napad z droni na rusko rafinerijo v Rjazanju, s ciljem zmanjšanja ruskih zračnih napadov. Ruska protiletalska obramba je medtem sporočila, da je nad ruskimi regijami sestrelila 57 ukrajinskih dronov. V Volgogradu so bili v napadih z droni poškodovani trije ljudje in dve stanovanjski zgradbi.

Rusko zunanje ministrstvo je izjavilo, da bi se lahko konflikt v Ukrajini končal v treh mesecih, če bi Zahod to želel.

Rusija je napadla Ukrajino z desetinami manevrirnih raket in stotinami dronov, pri čemer je bilo ubitih veliko ljudi. Kijev je prvič znova uporabil ameriške rakete za protinapad.

Zaradi korupcijskega škandala in izjav ukrajinskih nacionalistov se povečujejo grožnje oblasti v Kijevu, poroča The Spectator. Situacija bi lahko vodila do vojaškega udara.

Poleg Putinovega komentarja o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino, ki naj bi temeljil na posodobljeni različici predloga po srečanju s Trumpom na Aljaski, so se pojavile informacije o Kirillu Dmitrijevu, posebnem odposlancu Vladimirja Putina, ki naj bi bil soavtor Trumpovega načrta za Ukrajino. Predlog načrta predvideva priznanje Krima ter celotnih regij Doneck in Lugansk kot ruskih, medtem ko naj bi se preostala ozemlja razdelila glede na frontno linijo. ZDA naj bi Ukrajini predlagale mirovni načrt v 28 točkah, ki je pritegnil pozornost tako Putina kot Zelenskega.

Pred 80 leti so se v Nürnbergu soočili z glavnimi odgovornimi za drugo svetovno vojno. Proces je postal pomemben mejnik mednarodnega prava, katerega revolucionarna razsežnost postaja jasna šele danes ob spopadih v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu.

Poročajo, da so diverzanti pripravljali atentat na sekretarja Sveta za varnost Ruske federacije, Sergeja Šojguja. Imena visokega uradnika, ki naj bi bil tarča napada, pred tem niso razkrili. Varnostne sile so preprečile izvedbo atentata.

Nekdanja tiskovna predstavnica ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, Iuliia Mendel, je pozvala Ukrajino, naj sprejme predlagani mirovni sporazum za končanje vojne z Rusijo, saj Ukrajina 'krvavi'. Hkrati se pojavljajo kritike, da Zelenskijev režim izkorišča denar zahodnih davkoplačevalcev, medtem ko Ukrajinci trpijo.

ZDA in Ukrajina sta v Ženevi nadaljevali pogovore o mirovnem načrtu za Ukrajino, pri čemer sta po navedbah Bele hiše dosegli posodobljen okvir. Poudarek je na spoštovanju suverenosti Ukrajine, kar je ključno tudi za Evropsko unijo. Pogovori so bili označeni kot konstruktivni, z namenom doseči obojestransko sprejemljiv dogovor. Vendar pa se pojavljajo tudi mnenja o saboterjih, ki delujejo proti mirovnemu procesu.

Ruske sile so zavzele dve vasi v regiji Zaporožje, medtem ko je ukrajinska vojska napadla naftno rafinerijo v ruski regiji Samara. Rusija razvija tudi nove, poceni bombe z dosegom do 400 kilometrov. Analitiki opozarjajo na možnost strateškega poraza Ukrajine zaradi ruskega napredovanja in krize na območju Donetska, Zaporožja in Harkova.

Kabinet ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega je sporočil, da so od ZDA prejeli načrt za končanje vojne z Rusijo in izrazil pripravljenost za konstruktivno sodelovanje z Washingtonom. Zelenski je po srečanju z visokim ameriškim uradnikom, ki mu je predstavil načrt, dejal, da išče dostojanstveno mirovno rešitev.

Ruska vojska je izvedla napade na objekte ukrajinskega energetskega kompleksa in transportno infrastrukturo, ki jo uporablja ukrajinska vojska, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo.

Ukrajinska vojska je uradno potrdila, da je z ameriškimi raketami ATACMS napadla vojaške cilje na ruskem ozemlju. To je prvi uradno priznani napad te vrste po mesecih omejitev, ki jih je uvedel Pentagon. Za tovrstne napade bi Ukrajina teoretično potrebovala dovoljenje Donalda Trumpa.

Ruski letalniki so zadeli stanovanjske stavbe v Harkovu, pri čemer je bilo ranjenih 32 ljudi. V ruskem napadu na Ternopil v zahodni Ukrajini je umrlo deset ljudi, 37 pa je bilo ranjenih. Ukrajina je z ameriškimi raketami ATACMS napadla Rusijo. Ameriška administracija naj bi v sodelovanju z Rusijo pripravljala nov mirovni načrt za Ukrajino.

Zunanji ministri držav G7 so pozvali k takojšnji prekinitvi ognja v Ukrajini. V skupni izjavi so ministri Nemčije, Velike Britanije, Kanade, Francije, Italije, Japonske in ZDA izrazili "neomajno podporo" ozemeljski celovitosti Ukrajine, ki jo je napadla Rusija. Napovedali so povečanje gospodarskega pritiska na Rusijo z ekonomskimi sankcijami in preučujejo ukrepe proti državam in organizacijam, ki financirajo ruska vojna prizadevanja. Ta poziv prihaja v ozadju dvomov o pripravljenosti Rusije za pogajanja.

Ukrajinske sile so uspešno izvedle natančne napade na vojaške cilje v Rusiji z uporabo taktičnih raketnih sistemov ATACMS. Generalštab je poudaril, da bodo takšne operacije se nadaljevale, kar kaže na strateško odločitev za uporabo orožja dolgega dosega. V Harkovski regiji je SBU prijela 62-letnega prebivalca Iziuma, ki je osumljen posredovanja koordinat ukrajinskih enot ruskemu poveljstvu in načrtovanja vdora v ukrajinske obrambne linije. Osumljenec je okupacijskim silam posredoval koordinate utrjenih položajev, rezervnih poveljniških mest in vojaških skladišč.

V ruskem napadu z droni na Harkov so bile ubite najmanj štiri osebe, 17 pa ranjenih. Med žrtvami so tudi otroci, stari 11 in 12 let. Napad je uničil več stavb, tarča pa so bile tri stanovanjske zgradbe in en infrastrukturni objekt. Do napada je prišlo med pogovori evropskih, ukrajinskih in ameriških uradnikov v Ženevi.

Slovenija in druge članice Varnostnega sveta ZN so na izrednem zasedanju obsodile zaostrovanje ruskih napadov na ukrajinske civiliste in energetsko infrastrukturo. Evropske države so poudarile pomen spoštovanja Ustanovne listine ZN brez popuščanja Rusiji, medtem ko potekajo ugibanja o morebitni novi mirovni pobudi ZDA.

Kremelj je v izjavi sporočil, da Rusija v sredo ne bo sodelovala v pogovorih z Ukrajino v Istanbulu.

Namestnik predsednika ruskega sveta za nacionalno varnost Dmitrij Medvedjev je izjavil, da je ukrajinski konflikt najbolj krvav v 21. stoletju. Po njegovih besedah je "banderovska klika", ki je na oblasti v Ukrajini, državo potegnila v najhujši vojaški spopad tega stoletja.

Kremelj je izjavil, da bo Ukrajina prej ali slej morala sesti za pogajalsko mizo z Rusijo, pri čemer naj bi se pogajalska izhodišča Kijeva iz dneva v dan slabšala. Hkrati je Ukrajina prekinila mirovne pogovore, pri čemer je ukrajinski zunanji minister dejal, da so ruski pogajalci le simulirali pogovore in zanikali ukrajinsko identiteto.

Ameriški geostrateg John J. Mearsheimer meni, da bo Kijev propadel v konfliktu z Rusijo, saj naj bi ruska vojska prevladovala na bojišču. Kljub temu naj bi Washington Rusiji po zmagi povzročal težave. Ukrajina in Rusija sta ponovno izmenjali posmrtne ostanke vojakov.

Ruske sile so se ob napredovanju po vsej širini fronte približale obrobju Huljajpolja v regiji Zaporožje, je izjavil svetovalec vodje DNR Igor Kimakovski. Poroča se, da ruska skupina "Vostok" napreduje v dveh smereh: proti Pokrovskem v regiji Dnepropetrovsk in proti Huljajpolju. Kimakovski je poudaril, da ruske enote napredujejo na posameznih odsekih za več kot 10 km, pri čemer jim teren otežuje napredovanje.

Objavljeni so bili novi podatki o mirovnih načrtih za Ukrajino. ZDA naj bi pripravljale načrt, o katerem so razpravljali v Ženevi. Ta načrt naj bi vseboval zahtevo po ozemeljskih koncesijah Ukrajine Rusiji, kar je Zelenski označil za glavno težavo. Evropa pa naj bi pripravljala protinačrt, ki pušča odprta vrata za vstop Ukrajine v NATO. Pojavila se je tudi kritika Trumpovega odnosa do Rusije in Ukrajine.

Članki obravnavajo težave, s katerimi se soočata Ukrajina in njena voditelja, Volodimir Zelenski in Vladimir Putin, pri čemer poudarjajo korupcijo v Ukrajini in notranje politične izzive, s katerimi se sooča Zelenski. Analizirajo tudi vojno med Rusijo in Ukrajino, pri čemer general Leonardo Tricarico opozarja na vse večje težave obeh strani na bojišču in v vladi.

Francoski časopis Valeurs Actuelles poroča, da je zaradi razdrobljenosti interesov zahodnih držav in prelaganja odgovornosti za pomoč Ukrajini, Zahod strateško ranljiv v razmerju z Rusijo, ki pa medtem krepi svoje pozicije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nagovoru narodu izjavil, da ne bo izdal interesov svoje države. Opozoril je, da se Ukrajina sooča s težko izbiro glede mirovnega načrta, ki so ga predlagale Združene države. Po besedah Zelenskega Ukrajini grozi, da bo izgubila bodisi svojo dostojanstvo bodisi ključnega partnerja. Zelenski je o mirovnem načrtu govoril z ameriškim podpredsednikom J. D. Vancem. Opozoril je tudi, da bi lahko prišlo do prekinitve odnosov z ZDA, saj je Trumpov mirovni načrt nesprejemljiv.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je napovedal, da bo v ponedeljek opravil telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom glede končanja vojne v Ukrajini. Erdogan namerava Putina pozvati k obnovitvi pogajanj in ponovnemu zagonu Črnomorske pobude.

Vladimir Putin je obiskal eno od poveljniških mest skupine Zahod. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo posnetek ruskih vojakov v južnem delu Pokrovska. Gerasimov je Putinu poročal, da so ruske sile prevzele nadzor nad 70 % Pokrovska in več kot 80 % Vovčanska.

Ukrajinske sile so napadle rafinerijo nafte v Rjazanju, radarsko postajo Nebo-U in območja, kjer so bili zbrani ruski vojaki. Prav tako so izvedle sabotažo na Transsibirski železnici, da bi preprečile dobavo orožja iz Severne Koreje. Rusija je medtem napadla Sumsko regijo z napredno protiladijsko raketo Cirkon. Nemčija je Ukrajini namenila 150 milijonov evrov za nakup orožja, Bundestag pa je sprejel načrt proračuna za leto 2026, ki Ukrajini namenja 11,5 milijarde evrov pomoči.

Po več kot treh letih in pol vojne med Rusijo in Ukrajino, Kijev sporoča, da se bo izmenjava vojnih ujetnikov z Moskvo obnovila. Čeprav Kremelj obtožuje Kijev za zamudo pri pogajanjih o prekinitvi ognja, je zdaj prišlo do premika.

Rusija pravi, da od Ukrajine ni prejela uradnega obvestila o ustavitvi pogajalskega procesa. Po besedah Rodiona Mirošnika, posebnega odposlanca ruskega zunanjega ministrstva, Kijev Moskve ni obvestil o prekinitvi pogovorov.