APDEJT.si

Rusija pravi, da od Ukrajine ni prejela uradnega obvestila o ustavitvi pogajalskega procesa. Po besedah Rodiona Mirošnika, posebnega odposlanca ruskega zunanjega ministrstva, Kijev Moskve ni obvestil o prekinitvi pogovorov.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil upanje, da Washington ne bo sprejel ukrepov, ki bi zaostrili konflikt v Ukrajini. Lavrov je tudi dejal, da je Trump pokazal pripravljenost za dialog, ter obtožil evropske vlade spodkopavanja mirovnih prizadevanj in govoril o 'rusofobni histeriji'.

Vodja samooklicane Ljudske republike Doneck, Denis Pušilin, je izjavil, da bo o usodi Ukrajine odločeno zunaj njenih meja. Izjava sledi korupcijskemu škandalu, ki po Pušilinovem mnenju predstavlja konec ukrajinske državnosti.

V ruskem napadu z droni in raketami na ukrajinsko mesto Ternopil je bilo ubitih najmanj 25 ljudi, okoli 80 pa ranjenih. Napad je prizadel dve stanovanjski zgradbi. Rusija je izstrelila 476 dronov in 48 raket, ukrajinska zračna obramba pa je večino prestregla. Zaradi napadov je Poljska aktivirala svoja letala.

Ukrajina se že več kot tri leta in pol brani pred rusko agresijo. Medtem so se nadaljevali ruski zračni napadi na Kijev, v katerih so umrli štirje ljudje. V severni Rusiji je med vadbenim poletom strmoglavilo rusko vojaško letalo Su-30.

Ruske sile so ponoči napadle zahodne regije Ukrajine, pri čemer sta bili v Ternopilu prizadeti dve stanovanjski zgradbi. Umrlo je najmanj 16 ljudi, 64 je ranjenih. Napadi v drugih mestih so povzročili dodatne žrtve. Vladimir Zelenski je sporočil, da je Rusija proti Ukrajini izstrelila 470 udarnih brezpilotnih letalnikov ter 48 balističnih in križarskih raket. Napadene so bile tudi Kijevska in Nikolajevska regija.

Ukrajina zavrača nadaljnja pogajanja z Rusijo, ki so se prekinila že julija. Strokovnjak Andrej Kortunov meni, da bi lahko pritisk ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa ali pa uspehi ruske vojske v Ukrajini ponovno pripeljali Ukrajino za pogajalsko mizo. Dolgoročno pa Kortunov vidi rešitev v prihodu nove generacije evropskih politikov v naslednjih treh letih.

Denis Pušilin je izjavil, da so ruske sile prevzele nadzor nad več kot 75 % ozemlja Krasnoarmejska, kar kaže na poslabšanje položaja ukrajinske vojske na tem območju.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v članku ob 65. obletnici diplomatskih odnosov z Laosom poudaril, da se stališča obeh držav glede številnih mednarodnih vprašanj ujemajo ali so si zelo blizu, vključno s situacijo v Ukrajini. Lavrov je pozdravil neodvisno zunanjo politiko Laosa in njegovo uravnoteženo stališče glede ukrajinske krize. Dodal je, da je trajna rešitev konflikta mogoča le z odpravo njegovih temeljnih vzrokov in zagotovitvijo varnosti Rusije.

Pojavil se je načrt v 28 točkah, ki predvideva konec vojne v Ukrajini, po katerem bi Ukrajina ostala brez članstva v Natu in dela ozemlja. Belorusija pa je po dogovoru med Aleksandrom Lukašenkom in Donaldom Trumpom pomilostila 31 ukrajinskih državljanov. Rusija naj bi uzakonila politiko neagresije do Evrope.

Madžarski premier Viktor Orban je pozval evropske države, naj podprejo mirovni predlog za Ukrajino, ki ga je predlagal ameriški predsednik Donald Trump. Orban je na družbenem omrežju X dejal, da se mora Evropa odločiti med dvema potema, pri čemer ena vodi neposredno v vojno z Rusijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Selenski je prispel v Turčijo, kjer se bo udeležil pogovorov o ponovnem oživljanju diplomatskih prizadevanj za končanje vojne v Ukrajini.

Ukrajina je z raketami in droni napadla novo rusko bazo za drone, ki je nastajala na letališču. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je objavil posnetke, ki naj bi prikazovali ukrajinsko prestrezanje ruskih dronov med letom, pri čemer naj bi se učinkovitost prestrezanja znatno povečala. Kljub temu podatki kažejo, da se uspešnost Ukrajine pri prestrezanju ruskih dronov in raket zmanjšuje. Droni so postali smrtonosno orožje v konfliktu, obe strani jih uporabljata za napade na infrastrukturo.

Rusija je izvedla enega največjih nočnih napadov v zadnjih mesecih na Ukrajino, pri čemer je uporabila 48 raket in 476 dronov. Napadi so povzročili obsežne izpade električne energije in zahtevali najmanj 20 življenj, med njimi tudi otrok, v Ternopilu, več kot 115 ljudi je bilo ranjenih po vsej državi. Zaradi bližine napadov zahodni ukrajinski meji sta se na odziv pripravili tudi članici NATA, Poljska in Romunija, ki sta aktivirali svoja bojna letala. Romunsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so bili ruski napadi usmerjeni na zahodni del Ukrajine.

V obsežnem ruskem napadu z droni in raketami na Kijev je umrlo štiri ljudi, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je povzročil požare in poškodoval stanovanjske zgradbe v več okrožjih prestolnice.

Evropska komisija je ocenila, da Ukrajina za obrambo pred rusko agresijo in zagotovitev delovanja države v letu 2026 potrebuje več kot 70 milijard evrov tuje pomoči. Komisija je državam članicam EU posredovala dokument z možnostmi, kako bi lahko Unija zagotovila ta sredstva.

Novi mirovni predlog pod vodstvom ZDA, ki predvideva amnestijo, je med prebivalci Buče, ki so preživeli rusko okupacijo, povzročil novo stisko in razočaranje. Mesto Buča, zaznamovano z množičnimi grobišči in cerkvami, poškodovanimi od izstrelkov, ponovno doživlja travmo.

Ruska drsna bomba je zadela stanovanjsko četrt v ukrajinskem mestu Zaporožje in ubila pet ljudi, deset pa ranila, med njimi tudi najstnico. Napad se je zgodil po objavi podrobnosti ameriškega načrta za končanje vojne. Ukrajinski uradniki preučujejo predloge, predsednik Volodimir Zelenski pa pričakuje pogovor z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

General-polkovnik ruske vojske Apti Alaudinov je izjavil, da bodo Združene države Amerike po korupcijskem škandalu v Ukrajini poskušale odstraniti Volodimirja Zelenskega s položaja in na njegovo mesto postaviti bivšega glavnega poveljnika ukrajinskih oboroženih sil Valerija Zalužnega, ki trenutno biva v Londonu.

Italijansko vrhovno sodišče je odobrilo izročitev ukrajinskega državljana Serhija K. Nemčiji, kjer ga bodo sodili zaradi suma napada na plinovod Severni tok leta 2022. Ukrajinski državljan bo Nemčiji izročen v nekaj dneh, je sporočil njegov odvetnik.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ponovno opozoril, da Rusija povečuje proizvodnjo vojaške opreme, kar kaže na pripravo na obsežen vojni spopad v Evropi med letoma 2029 in 2030. To po njegovem mnenju dokazuje, da Rusija ne namerava končati vojne v Ukrajini.

Ruski predsednik Vladimir Putin zaostruje ukrepe proti ultranacionalističnim blogerjem, ki so bili nekoč v njegovi naklonjenosti. Kremelj upa na nov vrhunski sestanek med Putinom in Trumpom, čeprav je bil načrtovani sestanek v Budimpešti konec oktobra preložen na zahtevo ameriške strani.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo posnetke osvoboditve vasi Rovnopolje v regiji Zaporožje, kjer naj bi enote 114. motoriziranega polka skupine Vostok vzpostavile popoln nadzor. Ruske sile so prav tako zaključile osvoboditev Male Tokmačke.

V silovitem ruskem napadu z raketami in droni na stanovanjsko zgradbo v Ternopilu na zahodu Ukrajine je bilo ubitih najmanj 19 ljudi. Ukrajinska vojska je priznala, da je prvič uporabila ameriške rakete dolgega dosega ATACMS za napad na vojaške cilje znotraj Rusije.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bo moral ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sprejeti njegov mirovni načrt za rešitev konflikta v Ukrajini. Trump je dejal, da se je o tem že pogovarjal z ukrajinskimi predstavniki. Medtem pa prebivalci ukrajinskega mesta Pavlograd, ki leži blizu fronte, izražajo nasprotovanje mirovnim pogojem, ki jih zahteva Trump, saj si želijo mir, vendar ne na tak način.

V ruskem raketnem napadu na Harkovsko oblast v vzhodni Ukrajini je umrla 17-letna najstnica, devet ljudi pa je bilo ranjenih, med njimi tudi 16-letni deček. Lokalne oblasti so potrdile, da so bili izvedeni nočni napadi na Harkov.

Saški minister predsednik Michael Kretschmer je izrazil željo po ponovnem uvozu energentov iz Rusije po koncu vojne v Ukrajini. Zunanji politik CDU Roderich Kiesewetter je ostro kritiziral Kretschmerjeve izjave in jih označil za nesmiselne. Kretschmerjevo stališče je sprožilo spor znotraj CDU glede uvoza plina iz Rusije.

Ruska varnostna služba FSB je aretirala duhovnika, ki naj bi rekrutiral vernike, vključno s kozaki, za vstop v Ruski prostovoljski korpus, skupino, ki se bori proti ruski vojski v Ukrajini. Duhovnika naj bi aretirali zaradi domnevnega novačenja kozakov za boj na strani Kijeva.

Po poročanju naj bi bil objavljen ameriško-ruski mirovni načrt, ki predvideva končanje vojne v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Zelenski naj bi se strinjal s pogajanji na podlagi tega načrta. Strokovnjak Martin Kragh ocenjuje, da bi bil ta načrt za Ukrajino velik poraz in da ignorira vprašanje odgovornosti Vladimirja Putina glede ugrabitev ukrajinskih otrok.

Župan Moskve, Sergej Sobjanin, je sporočil, da je protiletalska obramba sestrelila še en ukrajinski brezpilotni letalnik, ki je letel proti Moskvi. Specialisti so na mestu padca.

Ukrajinske sile so izvedle nove napade z droni na območja pod ruskim nadzorom, pri čemer je bila zadeta elektro postaja na Krimu. Ruska vojska je medtem izvedla napad z dronom na kontrolno točko Orlovka na jugu Odeske oblasti, na meji z Romunijo, pri čemer je prišlo do poškodb. Poročajo tudi o množičnem napadu na jug Ukrajine in aktivnosti lovcev F-16.

Donald Trump je izjavil, da mora Ukrajina sprejeti ameriški mirovni načrt do 27. novembra, ki vključuje znatne ozemeljske koncesije, sicer se bo morala Ukrajina boriti naprej. Zelenski je po pogovoru z ameriškim podpredsednikom Jay Dee Vanceom izrazil pričakovanje glede sodelovanja z ZDA in Evropo pri mirovnih prizadevanjih.

Predsednik Stubb je za Yle izjavil, da mirovni predlog Združenih držav Amerike v sedanji obliki ne bo sprejet.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da bo predlagal alternative ameriškemu načrtu za končanje konflikta z Rusijo, ker meni, da ne ščiti interesov Ukrajine. Hkrati so nemški, francoski in britanski voditelji v telefonskem pogovoru z Zelenskim izrazili podporo dolgoročnemu ohranjanju vitalnih evropskih in ukrajinskih interesov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da se lahko ukrajinski poveljniki v Krasnoarmejsku sami odločijo za umik enot, če ocenijo, da je to potrebno. Dodal je, da nihče ne sili vojakov, da bi umirali za uničeno naselje, saj naj bi bil položaj ukrajinskih sil zelo težak.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v izrednem desetminutnem video nagovoru pozval ukrajinske politike, naj »prenehajo s prepiri«. S tem pozivom skuša Zelenski doseči večjo enotnost v državi.

Estonska zunanja ministrica Kaja Kallas je izjavila, da Rusija nima pravice pričakovati nobenih popuščanj s strani Ukrajine. Po njenih besedah so vsa pričakovanja o ruskih koncesijah neupravičena in ne bi smela biti predmet pogajanj. Kallasova zagovarja ostro stališče do Moskve in vztraja pri tem, da kompromis glede ozemeljske celovitosti Ukrajine ni mogoč.

Španija je ob obisku ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Madridu obljubila Ukrajini "pomemben" paket vojaške pomoči za okrepitev protizračne obrambe pred rusko invazijo. Zelenski naj bi se sestal tudi s predstavniki španskega obrambnega sektorja. Zelenski je napovedal, da bo po obisku Španije odpotoval v Turčijo, kjer bo poskušal oživiti mirovna pogajanja za čimprejšnji konec vojne.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je zanikala trditve treh ameriških senatorjev, da je predlagani mirovni načrt v 28 točkah za Ukrajino, ki so ga ta teden predstavili, v resnici le ruski seznam želja. Washington vztraja, da gre za ameriški načrt, medtem pa v Ženevi potekajo pogovori z zavezniki o prihodnjih korakih.

Vladimir Zelenski je sporočil, da bo 19. novembra obiskal Turčijo z namenom »pospešitve pogovorov«.

Pentagon je preusmeril 30 milijonov dolarjev, prvotno namenjenih za pomoč Ukrajini, v spodbujanje proizvodnje mineralov v Združenih državah Amerike.

Avstralija je prispevala dve milijardi dolarjev za financiranje vojne v Ukrajini, ki jo vodi ruski predsednik Vladimir Putin. Sredstva so bila posredno uporabljena za financiranje vojaških operacij, medtem ko so bile ukrajinske stanovanjske zgradbe tarče raketnih napadov.

Ameriški uradniki so zaveznikom v Natu sporočili, da bodo v prihodnjih dneh izvajali pritisk na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da sprejme mirovni sporazum z Rusijo. V nasprotnem primeru naj bi Ukrajino čakal še slabši dogovor.

Madžarski zunanji minister Peter Sijarto je pozval Kijev, naj pojasni, koliko denarja evropskih davkoplačevalcev je končalo v korupcijski mreži v Ukrajini. Opozoril je, da Evropska unija financira »vojno mafijo« in da bi morala prekiniti izplačila Ukrajini zaradi poročil o korupciji.

Nemški kancler Fridrih Merc je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom poudaril, da mora biti Evropa del vsakega mirovnega procesa za Ukrajino. Merc je izjavil, da vojn ne morejo končati velike sile preko glav prizadetih držav in da je za konec vojne potrebno soglasje Ukrajine in Evrope. Opozoril je, da bi imel morebitni poraz in razpad Ukrajine vpliv na evropsko politiko.

Ruske sile so v zgodnjih jutranjih urah izvedle enega največjih in najbolj uničujočih napadov na Kijev z valovi balističnih izstrelkov, manevrirnih raket in dronov. V napadu je umrlo šest ljudi, številni so bili ranjeni. Napad je bil eden največjih v zadnjih tednih, saj so nedavni ruski zračni napadi ciljali na elektroenergetsko infrastrukturo pred nastopom zime.

Ruski zračni napad na Zaporožje na jugu Ukrajine je zahteval najmanj pet življenj, več ljudi je bilo ranjenih. O ranjenih poročajo tudi iz Odese. Ruske oblasti so sporočile, da sta bili v napadu ukrajinskega drona na jugu Rusije ranjeni dve osebi.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil upanje, da Združene države Amerike ne bodo storile ničesar, kar bi še dodatno zaostrilo konflikt v Ukrajini, in dodal, da se Evropa pripravlja na obsežen spopad z Rusijo.

Ukrajinski pogajalec Rustem Umerov je izjavil, da Kijev ne bo sprejel dogovorov, ki bi presegli njene rdeče črte, v povezavi z ameriškim mirovnim predlogom, ki nakazuje koncesije Moskvi. Kremelj trdi, da uradnega mirovnega načrta iz Washingtona ni prejel, a poziva Ukrajino k takojšnjim pogajanjem. Nemčija, Francija in Velika Britanija podpirajo prizadevanja za mir, vendar poudarjajo, da mora vsaka rešitev vključevati Kijev in evropske partnerje. Ameriški mediji pa poročajo o načrtu v 28 točkah, ki predvideva ukrajinsko odpoved članstvu v Natu, izgubo ozemlja in zmanjšanje vojske, v zameno pa bi Rusija bila ponovno sprejeta v G8, sankcije pa bi bile odpravljene.

Nemški kancler Friedrich Mertz je na vrhu G20 v Johannesburgu izjavil, da bi se ukrajinski konflikt lahko končal s sodelovanjem Evropske unije, vendar je do zadovoljivega izida za vse strani še dolga pot.