APDEJT.si

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je izrazil zaskrbljenost zaradi povečane prisotnosti ameriške vojske v bližini Venezuele. Po vrhu G20 v Južni Afriki je napovedal, da se bo o tem pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi preprečil morebiten oborožen konflikt.

Donald Trump je izjavil, da bo govoril z Nicolásom Madurom, medtem ko ameriška vojska nadaljuje z napadi na narkokartele na morju, pri čemer so bili ubiti trije "narkoterroristi". Trump je dejal, da razmišlja o tem, da bi kartel Los Soles označil za teroristično organizacijo, ki jo po njegovih trditvah vodi Nicolás Maduro. Ni izključil možnosti vojaške operacije proti Venezueli.

Ameriška vojska krepi svojo prisotnost v Karibskem morju, tja je prispela največja vojaška ladja na svetu. Venezuelska vlada potezo razume kot grožnjo, medtem ko lokacija ladje ostaja neznana. Napetosti med ZDA in Venezuelo se stopnjujejo.

Ameriški mediji poročajo, da so uradniki Pentagona že 12. novembra predsedniku Trumpu predstavili posodobljene načrte vojaških operacij proti Venezueli, ki vključujejo tudi morebitne napade na kopenske cilje. Vsi načrti naj bi bili pripravljeni za izvedbo v kratkem času.

Palestinska oblast je pozdravila resolucijo Varnostnega sveta ZN o Gazi, ki jo je predlagala ZDA, in poudarila nujnost njene takojšnje uveljavitve. Izrael je izrazil upanje na mir in blaginjo po glasovanju v ZN, ki predvideva napotitev mednarodnih sil.

V zadnjih mesecih so se napetosti med Venezuelo in Združenimi državami povečale. ZDA so na Karibe napotile vojaške ladje, vojake in letala, kar bi lahko vplivalo na venezuelske meje s tremi sosednjimi državami v primeru napada ZDA.

Predsednik Donald Trump je odobril tajne operacije CIE v Venezueli in ukazal povečanje ameriške mornariške prisotnosti v Karibih. Ukrepi so del "Operacije Južna Sulica", največje ameriške pomorske operacije v regiji po kubanski raketni krizi. ZDA so v Karibe poslale letalonosilko USS Gerald Ford.

Združene države Amerike si prizadevajo v najkrajšem možnem času prehiteti Kitajsko v proizvodnji brezpilotnih letalnikov (dronov). Ameriški minister za vojsko, Daniel Driscoll, je izjavil, da bodo za dosego tega cilja aktivno spodbujali zasebni sektor na tem področju.

Predsednik Trump je odobril prikrite operacije CIE v Venezueli kot del širšega pritiska na režim Nicolása Madura, poroča New York Times. Prav tako ni izključil možnosti napotitve ameriških kopenskih enot v državo. ZDA so okrepile svojo vojaško prisotnost na Karibih. Predsednik Maduro pa je pozval k dialogu in ne k eskalaciji.

Organizaciji Human Rights Watch in Cristosal sta poročali, da so bili venezuelski migranti, ki jih je administracija Donalda Trumpa poslala v salvadorski zapor Cecot, podvrženi sistematičnemu mučenju in zlorabam. Organizacije opozarjajo, da je bila Trumpova administracija »sodelavec pri mučenju, prisilnem izginotju in drugih kršitvah človekovih pravic«.

Kremelj je izrazil zaupanje, da Združene države Amerike ne bodo sprejele ukrepov za destabilizacijo Venezuele in Karibov, kljub nedavni napovedi Pentagona o vojaški operaciji proti trgovini z drogami v Latinski Ameriki. Operacija je vključevala uničenje hitrega čolna, v katerem naj bi prevažali fentanil.

Ruski general Oleg Makarevič, ki naj bi izdal ukaz za uničenje jezu Kahovka, je prevzel vodenje rotacijske svetovalne misije v Venezueli. V Venezueli več kot 120 ruskih vojakov usposablja venezuelske sile.

Nicolás Maduro je ponovil, da so vojaške vaje ZDA v Trinidadu in Tobagu resna grožnja, ter pozval k stalni pripravljenosti v Venezueli zaradi napetosti z Združenimi državami. V člankih je označil vojaško prisotnost ZDA v Karibih za 'neodgovorno'.

Ameriška vojska je okrepila svojo prisotnost v Latinski Ameriki. Največja letalonosilka na svetu, USS Gerald R. Ford, naj bi se borila proti tihotapljenju drog. Ameriški predsednik Donald Trump želi z največjo vojaško ladjo na svetu ukrepati proti trgovini z drogami, medtem ko kritiki opozarjajo na nevarno zaostrovanje.

Predsednik ZDA Donald Trump je opravičil vojaške napade na ladje, osumljene tihotapljenja drog, z izjavo, da je dolgoletna ameriška strategija prestrezanja takšnih plovil na morju velik neuspeh. Njegove izjave sovpadajo z objavo ameriške obalne straže o rekordnih zasegih kokaina – 225 metričnih ton v preteklem letu. Kljub temu predsednik vztraja pri spremembi desetletij dolge strategije ZDA.

Venezuela načrtuje gverilski odpor v primeru ameriškega zračnega ali kopenskega napada. Po poročanju Reutersa, ki se sklicuje na vire blizu vlade v Caracasu in načrtovalne dokumente, država razporeja orožje, vključno z desetletja staro rusko opremo. Vir je dejal, da v konvencionalni vojni ne bi zdržali niti dve uri.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je ZDA pozval, naj preprečijo vojno v Latinski Ameriki in na Karibih. Opozoril je, da bi lahko ameriško vojaško posredovanje v Karibih pripeljalo do situacije, podobne Gazi, in poudaril, da Venezuela ne bo postala Gaza Južne Amerike. Maduro je pozval ameriško ljudstvo, naj ustavi tiste, ki ukazajo bombardiranja.

Zvezni tožilci so opustili obtožbe proti ženski, Marimar Martinez, ki jo je prejšnji mesec ustrelil agent mejne patrulje med zveznim obračunavanjem z imigranti na območju Chicaga. Obtožena je bila oviranja zveznega uradnika.

Zaradi naraščajočih napetosti med ZDA in Venezuelo je Pentagon napovedal vojaško operacijo "Spear" v Karibih. V regijo je prispela največja ameriška letalonosilka, Venezuela pa je mobilizirala svoje enote, kar še dodatno zaostruje konflikt.

Nedavno poročanje izpostavlja okrepljeno prisotnost ameriške vojske na Karibih, kar sovpada z brifingi za predsednika Trumpa o potencialnih operacijah proti Venezueli. Javna utemeljitev se osredotoča na protikriminalne misije, vendar obseg sil spodbuja ugibanja o morebitnem poskusu spremembe režima.

Visoki vojaški uradniki so predsedniku Trumpu predstavili posodobljene možnosti za potencialne operacije v Venezueli, vključno z napadi na kopnem. Možnosti naj bi bile na mizi za 'prihodnje dni'.

Nicolás Maduro je ponovil pripravljenost na srečanje z Donaldom Trumpom iz oči v oči, potem ko je Trump izrazil odprtost za pogovor z venezuelskim predsednikom.

Donald Trump je izjavil, da pozna naslove vseh kriminalcev v Mehiki. Med konferenco v Beli hiši je dejal, da se o tem pogovarja z Mehiko. Omenil je tudi protest Generacije Z in dejal, da ima Mehika resne težave.

Donald Trump, znan po svojih grožnjah, poskuša vplivati na venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Učinkovitost te strategije je vprašljiva, vendar ni brez tveganj.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil pripravljenost na pogovor z venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom, kar je sledilo krepitvi ameriške vojaške prisotnosti v Karibih in povečanim napetostim med ZDA in Venezuelo. Maduro je prav tako izrazil pripravljenost na pogovor s Trumpom.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je razglasil Jezusa Kristusa za »lastnika« Venezuele, obtožil cioniste, da želijo državo predati »hudičem«, in pozval državljane k »absolutni mirnosti« kljub grožnjam Združenih držav Amerike in njihovemu vojaškemu razporejanju v Karibskem morju, ki naj bi bil namenjen boju proti narkotrafiku. Napetosti med Venezuelo in ZDA se stopnjujejo zaradi zračne in pomorske mobilizacije.

Ekvadorski volivci so na referendumu množično zavrnili vrnitev ameriških vojaških baz v državo. To predstavlja velik politični udarec za predsednika Daniela Noboo, ki je naklonjen Donaldu Trumpu.

Združene države Amerike so v zadnjih mesecih okrepile svojo vojaško prisotnost v Karibih in Latinskem Tihem oceanu z bojnimi ladjami, letali in specialnimi silami. Ta poteza prihaja v času naraščajočih napetosti z Venezuelo, administracija Donalda Trumpa pa jo vidi kot del pobude 'Lanza del Sur' in boja proti trgovini z drogami. Več vlad v regiji je podprlo misijo in kartel Los Soles, ki ga ZDA povezujejo z Nicolásom Madurom, označilo za mednarodno teroristično organizacijo. Ameriške sile trdijo, da so od septembra potopile okoli 20 plovil in povzročile smrt približno 80 ljudi.

Zaradi povečanega pritiska Trumpove administracije na Nicolása Madura naj bi Združene države v prihodnjih dneh začele novo fazo operacij, povezanih z Venezuelo.

Članek analizira napade Donalda Trumpa na Venezuelo ter gospodarski vpliv ameriških sankcij. Primerja razmere z uspešno zahodno vojno za spremembo režima v Siriji, pri čemer izpostavlja podobnosti in razlike med državama.

Sankcionirani ruski tanker za gorivo je nenadoma spremenil smer blizu Venezuele, potem ko mu je ameriška vojna ladja preprečila pot, poroča Bloomberg. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti med Združenimi državami in Venezuelo.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je sprejel zakon, ki ustvarja nova poveljstva za »celovito obrambo« države, medtem ko se napetosti z ZDA stopnjujejo. Zakon je bil podpisan kmalu po tem, ko so se napetosti med državama povečale.

Ameriški State Department je Kartel Sonc označil za tujo teroristično organizacijo (FTO) kot del kampanje za boj proti narkoterorizmu v Ameriki. Ta poteza administracije predsednika Trumpa je nov korak v zaostrovanju odnosov med ZDA in Venezuelo.

Objavljeni so bili novi članki CNN v španščini, ki obravnavajo pet ključnih tem: položaj Latinoameričanov v ZDA, objavo Epsteinovih arhivov, ameriški pristop do Venezuele, ki naj bi bil podoben Panami in ne Iraku, ter kvalifikacije za svetovno prvenstvo v nogometu 2026.

ZDA so pripravljene v prihodnjih dneh začeti novo fazo operacij, povezanih z Venezuelo, poroča Reuters. Administracija predsednika Trumpa stopnjuje pritisk na vlado predsednika Nicolasa Madura. Možnosti vključujejo tudi strmoglavljenje Madura.

Ameriška vojska je v Karibskem morju izvedla že 20. napad na ladjo, ki naj bi prevažala droge. V zadnjem napadu, ki se je zgodil v ponedeljek, so umrli štirje ljudje. Od začetka napadov septembra je skupno umrlo že 80 ljudi. Mehiška mornarica je prekinila iskanje preživelih po napadu konec oktobra po štirih dneh.

Odločitev predsednika Donalda Trumpa, da kartel drog, ki ga ZDA povezujejo z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom, označi za tujo teroristično organizacijo, daje ameriški vojski širši nabor možnosti za ukrepanje, je dejal ameriški obrambni sekretar Pete Hegseth.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je sporočil, da je bil Camilo Castro, 41-letni francoski profesor joge, ki je bil od konca junija pridržan v Venezueli, izpuščen. Castro je bil aretiran na mejnem prehodu Paraguachón med Kolumbijo in Venezuelo, kamor je odpotoval, da bi si podaljšal vizum. Primer, ki je bil dolgo časa neznan širši javnosti, govori o izginotju Francoza na kolumbijsko-venezuelski meji in tednih negotovosti pred njegovo izpustitvijo.

Donald Trump je izjavil, da bi lahko prišlo do pogovorov z Nicolásom Madurom, in nakazal, da si Venezuela želi dialoga, kljub naraščajoči ameriški vojaški prisotnosti v Karibskem morju.

ZDA so objavile prve uradne posnetke petdnevnih vojaških vaj v Trinidadu in Tobagu, ki ležita le 11 kilometrov od Venezuele. Vaje potekajo v času povečanega pritiska na vlado predsednika Nicolása Madura.

Zaradi zaostrovanja odnosov med Donaldom Trumpom in Venezuelo narašča nemir v karibski regiji. Na Curaçau se bojijo, da bodo otoki postali del morebitnih ameriških akcij. Odvisnost od Venezuele – gospodarska, geografska in logistična – igra pomembno vlogo. Najslabši scenarij je, da bo Venezuela otok videla kot sodelavca v ameriški ofenzivi.

Ameriški predsednik Donald Trump je odobril prodajo bojnih letal F-35 Savdski Arabiji, kar predstavlja pomembno spremembo v ameriški politiki na Bližnjem vzhodu. Hkrati so ZDA okrepile pritisk na Venezuelo, pri čemer je ameriška mornarica poslala letalonosilko Ford v Karibsko morje, vlada pa namerava narkokartel pod vodstvom predsednika Madura označiti za teroristično organizacijo.

Analiza Zacharyja Wolfa opozarja, da ameriška vojaška prisotnost okoli Venezuele sproža zaskrbljenost in vprašanja o morebitni ponovitvi scenarija pred vojno v Iraku.

Ameriška administracija je konzularnim službam naložila, da pri izdaji vizumov upoštevajo kronične bolezni, kot so rak, sladkorna bolezen in debelost. Po poročanju The Washington Post te bolezni predstavljajo razlog za zavrnitev izdaje ameriškega vizuma tujcem.

Združene države Amerike so tajno vodile pogovore z Venezuelo, kjer so razpravljali o politični prihodnosti Nicolása Madura in morebitnem dostopu ameriških podjetij do venezuelske nafte, poroča NYT. Pogovori naj bi vključevali tudi usodo Madura in dostop ZDA do venezuelske nafte.

Visoki ruski diplomat je izjavil, da je možnost novega srečanja med predsednikoma Rusije in ZDA še vedno na dnevnem redu.

ZDA stopnjujejo pritisk na Venezuelo in krepijo vojaško prisotnost v Karibih za zaščito poslovnih interesov. Hkrati Guardian poroča o ameriških načrtih za dolgoročno delitev Gaze na "zeleno" in "rdečo" cono. Poleg tega se zaostrujejo odnosi med Donaldom Trumpom in republikansko kongresnico Marjorie Taylor Green, ki trdi, da zaradi Trumpovih izjav prejema grožnje.

Venezuela je sprejela nov let z skoraj 300 deportiranimi migranti iz Združenih držav Amerike, natančneje iz Teksasa. Med vrnjenimi je tudi 14 mladoletnikov. To je bil že 85. letos po sporazumu o deportacijah med Caracasom in Washingtonom, ki je bil podpisan januarja.

Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da je 'nekako' odločen, kaj storiti z Venezuelo, kjer se napetosti stopnjujejo zaradi ameriških operacij proti tihotapcem mamil. Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je pozval k zadržanosti in se zavzel za mir.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je predlagal vzpostavitev "prehodne vlade" v Venezueli kot rešitev za tamkajšnjo krizo in da bi se izognili tuji intervenciji. Obžaloval je, da ni bil dosežen dogovor o umiku sankcij Venezueli, sprostitvi napetosti in čimprejšnji izvedbi svobodnih volitev.