APDEJT.si

Po navedbah ukrajinskega blogerja Anatolija Šarija naj bi nekdanji vodja ukrajinskega obrambnega ministrstva, Rustem Umerov, pričal pred ameriškim Zveznim preiskovalnim uradom (FBI) proti predsedniku države Vladimirju Zelenskemu in vodji njegovega kabineta, Andreju Jermaku. Informacija je bila objavljena na Šarijevem Telegram kanalu 17. novembra 2025.

Združene države Amerike so potrdile prodajo naprednega protiraketnega sistema Tajvanu v vrednosti skoraj 700 milijonov ameriških dolarjev. Sistem je bil preizkušen v Ukrajini, to pa je že drugi paket orožja za Tajpej v enem tednu. Sistem trenutno v indo-pacifiški regiji uporabljata le še Avstralija in Indonezija.

Nemški kancler Friedrich Merz je opravil telefonski pogovor z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, v katerem sta razpravljala o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino. Hkrati naj bi več evropskih držav, skupaj s Kijevom, pripravljalo lasten predlog za rešitev konflikta v Ukrajini. Evropski voditelji se bodo sestali na kriznih pogovorih ob robu srečanja G-20 v Johannesburgu, da bi razpravljali o odzivu na ameriški načrt.

Izraelska vojska je izvedla vrsto zračnih napadov na različnih lokacijah v Gazi, usmerjenih na cilje, povezane s Hamasom, po streljanju na izraelske vojake. Poleg tega je Izrael izvedel zračne napade v Libanonu, pri čemer je bilo ubitih več deset ljudi.

V Sredozemskem morju, ob obali Italije, potekajo pomorske vaje zveze NATO z imenom Neptune Strike, katerih cilj je urjenje možnih odzivov zavezništva v primeru konflikta z Rusijo. V vajah, ki vključujejo simulacijo napadov na Rusijo, sodelujejo ZDA in devet drugih držav članic Nata, med njimi Velika Britanija, Grčija, Poljska in Turčija.

Predsednik Zoran Milanović je med obiskom v Budimpešti izrazil upanje, da bo v madžarski prestolnici kljub odpovedi vendarle prišlo do srečanja med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Poudaril je, da je diplomacija, kjer ni dialoga, pot v nepovrat.

Izrael je bil pozvan, da Komisiji Združenih narodov proti mučenju pojasni obtožbe o mučenju in nečloveškem ravnanju s palestinskimi zaporniki, zlasti po 7. oktobru 2023. Poročila ZN, izraelskih, palestinskih in mednarodnih nevladnih organizacij kažejo na stopnjevanje mučenja po začetku vojne v Gazi. Medtem je ameriški diplomat Marco Rubio izrazil optimizem glede sprejetja resolucije Varnostnega sveta ZN o mednarodnih stabilizacijskih silah v Gazi.

Po podatkih nacionalnih statističnih služb bi morebitna konfiskacija ruskega premoženja lahko ZDA stala približno 6,6 milijarde dolarjev, kar je znesek ameriških neposrednih investicij v rusko gospodarstvo. RIA Novosti je izračun opravil na podlagi podatkov nacionalnih statističnih služb.

Združene države Amerike so napovedale nove omejitve vizumov in migracijske sankcije za posameznike v Nikaragvi, ki naj bi omogočali nezakonito priseljevanje v ZDA. Ukrepi so usmerjeni proti lastnikom, vodstvenim delavcem in visokim uradnikom transportnih podjetij, potovalnih agencij in turističnih operaterjev, ki pomagajo tujcem pri nezakonitem priseljevanju v ZDA. Ameriški State Department je sporočil, da bodo sankcije še dodatno okrepili pritisk na tiste, ki izkoriščajo migrante.

Ameriška obalna straža je sporočila, da je 26. oziroma 29. oktobra opazila rusko izvidniško ladjo "Karelija" v bližini obale Havajev, natančneje 28 kilometrov oziroma 15 navtičnih milj južno od otoka Oahu.

Premier Benjamin Netanjahu je izjavil, da Izrael še naprej nasprotuje palestinski državi, kar je sprožilo proteste znotraj njegove vladne koalicije. Razlog za proteste je izjava, ki jo podpira ZDA in nakazuje podporo palestinski državnosti.

Iranski zunanji minister je izjavil, da je Teheran pripravljen ponovno začeti jedrske pogovore z ZDA, če bo obravnavan z "dostojanstvom in spoštovanjem". Poudaril je, da je diplomacija edina pot naprej. Iran zanika, da bi imel tajni program bogatenja urana in zatrjuje, da je bogatenje urana ustavljeno po izraelskih in ameriških napadih na ključne objekte, kar kaže na pripravljenost za pogovore, čeprav vztrajajo pri pravici do bogatenja in opozarjajo na varnostne grožnje.

Svetovni voditelji, vključno s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, finskim predsednikom Aleksandrom Stubbom, nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem in premierji Združenega kraljestva, Italije, Španije in Nizozemske, so zavrnili spreminjanje meja Ukrajine s silo. Izrazili so podporo načelu nespremenljivosti meja. Hkrati je ameriški predsednik Donald Trump spodkopal prizadevanja Evropske unije za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja v vrednosti 140 milijard evrov za financiranje Ukrajine.

Izrael je izvedel zračni napad v Bejrutu, s katerim je ciljal na visokega voditelja Hezbollaha. Napad je povzročil smrt ene osebe in najmanj 20 ranjenih. Izraelska vojska je potrdila, da je bil tarča napada poveljnik Hezbollaha. Napad je bil prvi tovrstni po juniju in pomeni stopnjevanje konflikta med Izraelom in Hezbolahom.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izrazil upanje glede mirovnih pogovorov o Ukrajini, ki potekajo v Švici, in dejal, da se "morda dogaja nekaj dobrega". Vendar je na svojem omrežju Truth Social poudaril, da bo treba počakati na konkretne rezultate, preden bo mogoče z gotovostjo trditi, da je prišlo do preboja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sredi evropske turneje, ki vključuje obiske Grčije, Francije, Španije in Turčije. Poslanec Vrhovne rade, Oleksij Gončarenko, je pozval Zelenskega, naj se vrne v Ukrajino in pojasni morebitno srečanje s poslovnežem Timurjem Mindičem, ki naj bi bil njegov "denarnik" in se pojavlja na zvočnih posnetkih preiskave. Gončarenko je izrazil mnenje, da bi se moral Zelenski soočiti z volivci in odgovoriti na vprašanja glede Mindiča.

Donald Trump je izrazil mnenje, da ruski predsednik ne želi nove vojne, medtem ko ga je kongresnik Jamie Raskin obtožil »groženj z atentatom« zaradi njegovega odziva na posnetek, ki prikazuje demokratske zakonodajalce, ki vojakom govorijo o zavračanju nezakonitih ukazov. Poleg tega so uradniki Obamove administracije ustvarili obveščevalne podatke, ki povezujejo Trumpa z Moskvo po njegovi zmagi leta 2016, pri čemer naj bi mu pomagali njegovi politični uslužbenci.

Iransko-ameriškega državljana Kamrana Hekmatija, judovskega porekla, so aretirali v Iranu po obisku Izraela pred 13 leti. Aretacija je sledila obisku v začetku letošnjega leta, ki naj bi bil kratek.

Ameriška mornarica si prizadeva iz Južnega Kitajskega morja rešiti dve letali, lovsko letalo F/A-18 Super Hornet in helikopter MH-60. Ameriški strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko občutljive informacije prišle v roke Kitajski, če bi Peking prvi prišel do njih.

Ministrstvo za zunanje zadeve je slovenskim državljanom priporočilo, da čim prej zapustijo Venezuelo z razpoložljivimi prevoznimi sredstvi. To sledi opozorilu ameriške Zvezne uprave za letalstvo (FAA) o možni nevarnosti zaradi povečane vojaške aktivnosti v regiji.

Finski predsednik Stubb je izjavil, da je Moskva 'zamudila priložnost' za organizacijo srečanja med Putinom in Trumpom na Madžarskem. Svetovalec ruskega voditelja za zunanjo politiko, Jurij Ušakov, je potrdil, da je bilo srečanje med Trumpom in Putinom, ki naj bi se odvilo v Budimpešti, odloženo na zahtevo ameriške strani. Ruski zunanji minister Lavrov je dodal, da je Trump odločitev sprejel po prejemu poročil 'iz zakulisja'.

Izraelska vojska je izvedla vrsto napadov na območje Gaze, v katerih je po podatkih zdravstvenih virov umrlo najmanj 18 ljudi, med njimi tudi ženske in otroci. Desetine ljudi so bile ranjene v različnih napadih po celotnem območju Gaze. Nekateri napadi so se zgodili na zahodnem območju, kjer ni prisotnosti izraelske vojske.

Donald Trump meni, da obstaja pot do miru v Ukrajini, ki jo mora ukrajinski predsednik sprejeti. Belaoruski predsednik Aleksander Lukašenko je pomilostil 31 zaprtih ukrajinskih državljanov. Trump je dejal, da mora Ukrajina odgovoriti na mirovni načrt ZDA.

Iranski uradniki so ostro obsodili nedavne napade ZDA in Izraela na iranske jedrske objekte in jih označili za nevarno stopnjevanje napetosti. Mohammad Eslami, vodja iranske organizacije za atomsko energijo, je dejal, da so bili napadi brez primere, saj so ciljali na objekte pod nadzorom IAEA. Obenem je Eslami obtožil IAEA, da je Izraelu posredovala informacije o lokacijah jedrskih objektov. Predlagana resolucija proti Iranu na prihajajočem zasedanju IAEA je bila označena za ponavljajočo se.

Severna Koreja je ostro obsodila načrte Južne Koreje in ZDA o gradnji jedrskih podmornic, pri čemer opozarja, da bi to lahko povzročilo regionalni »jedrski domino« učinek in sprožilo oboroževalno tekmo. Pjongjang meni, da bi takšna poteza onemogočila globalni nadzor nad jedrskim orožjem.

Iranski vrhovni sodnik Gholamhossein Mohseni Ejei je izjavil, da je ameriški predsednik priznal vpletenost ZDA v izraelski napad na Iran. Pozval je mednarodne institucije k ukrepanju in napovedal pripravo na mednarodne sodne postopke proti ZDA in Izraelu.

Nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara so aretirali zaradi poskusa državnega udara po izgubljenih predsedniških volitvah. Aretacija je sprožila mednarodni odziv, saj je ameriško veleposlaništvo kritično ocenilo delovanje brazilskega sodstva. Ta dogodek zaostruje odnose med Brazilijo in ZDA, medtem ko predsednik Lula išče blažjo politiko s strani Trumpove administracije.

Poslanec KKE Nikos Exarhos je ponovno vložil vprašanje glede načrtovane vetrne elektrarne v Pogoniju v regiji Ioannina, opozarjajoč na resne okoljske posledice. Hkrati pa je gibanje LA.SY iz Tesalije izrazilo nasprotovanje gradnji plinskega terminala za utekočinjeni zemeljski plin v zalivu Pagasitikos in kritiziralo evropski zeleni dogovor. Britanski Guardian pa je ocenil resolucijo Varnostnega sveta ZN o Gazi kot eno najbolj nenavadnih v zgodovini.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Ukrajino, Kit Kellog, naj bi svojim kolegom sporočil, da načrtuje odhod s položaja januarja 2026. Reuters je poročal, da je Kellog jasno nakazal, da je januar primeren čas za njegov odhod.

Zaradi zmanjšanja kitajskega izvoza v ZDA se v Nemčijo pretaka več izdelkov po nižjih cenah. Inštitut nemškega gospodarstva opozarja, da to ogroža ključne panoge.

Dokument, ki naj bi bil mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino in Rusijo, je pricurljal v javnost. Načrt vključuje 28 točk in nakazuje, da je ukrajinski predsednik Zelenski popustil pritisku Washingtona. Poljska bi lahko bila zaradi načrta v težkem položaju, saj mir očitno ima svojo ceno.

Združeni narodi so potrdili načrt predsednika Trumpa za Gazo, ki ga palestinsko odporniško gibanje ostro obsoja. Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki podpira Trumpov načrt, vključno s prehodno vlado, ki jo vodi Trump, in mednarodnimi stabilizacijskimi silami (ISF), ki naj bi razorožile Hamas. Izraelu to ni uspelo v dveh letih genocida.

Ruska naftna družba Lukoil je sporočila, da se pogovarja z več potencialnimi kupci o prodaji svojega mednarodnega premoženja. Transakcija bo objavljena, ko bodo doseženi končni dogovori in pridobljena potrebna regulativna dovoljenja.

Ameriški kongres naj bi prihodnji teden glasoval o objavi dodatnih dokumentov, povezanih s preiskavo trgovine s spolnostjo, v katero je bil vpleten Jeffrey Epstein. Do glasovanja prihaja po več mesecev trajajočem odporu.

Keith Kellogg, posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Ukrajino, bo januarja zapustil svoj položaj. Njegov odhod naj bi bil 'neprijetna novica' za Kijev, saj je Kellogg znan po svojem naklonjenem stališču do Ukrajine. Kelloggov odstop sovpada s prizadevanji administracije za posredovanje pri končanju vojne proti Ukrajini.

ZDA bi lahko razširile sankcije proti predsedniku Venezuele Nicolasu Maduru, potem ko je bil "Cartel de los Soles" označen za tujo teroristično organizacijo. ZDA že imajo vrsto sektorskih in individualnih sankcij proti Venezueli.

Donald Trump je pripravljen podpisati zakon o novih sankcijah proti Rusiji, če bo obdržal pravico do sprejemanja končnih odločitev glede omejitev. Poročali so, da se pripravlja nov sankcijski instrument proti Rusiji.

Izraelska vlada se je po večkratnih zamudah strinjala, da bo sprožila preiskavo o vladnih spodrsljajih, ki so privedli do napada pod vodstvom Hamasa 7. oktobra 2023.

Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je med notranjo preiskavo politični oddelek ministrstva odkril primer podpolkovnika pri vojski, obtoženega vohunjenja za Kitajsko. Preiskovalni urad je že lani opozoril na poskuse kitajskega vpliva v tajvanski vojski. Ministrstvo je obsodilo dejanje kot izdajo.

Donald Trump je izjavil, da verjame, da so dnevi Nicolása Madura šteti in da so možni kopenski napadi znotraj Venezuele. Strokovnjaki pa so opozorili, da bi morebitna odstranitev Madura s strani ZDA lahko vodila v dolgotrajno vojaško posredovanje in kaos v državi.

Japonsko gospodarstvo se je v tretjem četrtletju skrčilo za 0,4 %, kar je prvi padec v zadnjih šestih četrtletjih. Letna stopnja krčenja je bila 1,8 %. Na gospodarstvo so vplivale ameriške carine in vlada premierke Sanae Takaichi pripravlja obsežen stimulativni program.

Združene države so okrepile prisotnost vojaških ladij v Karibih, kar povečuje napetosti z Venezuelo. Neuvrščeno gibanje (NAM) in Skupina prijateljev za obrambo Ustanovne listine ZN sta obsodila to vojaško eskalacijo in opozorila, da bi morebitni napadi na Venezuelo lahko povzročili prelivanje konfliktov po celotni regiji. Venezuelci so se odzvali z mobilizacijo v podporo vladi, ki je aktivirala redne oborožene sile in usklajuje usposabljanje.

Ameriški admiral Daryl Caudle je izrazil občudovanje nad sposobnostjo Kitajske pri gradnji ladij, saj Peking hitro krepi največjo mornarico na svetu. ZDA pozorno spremljajo kitajsko mornariško širitev.

Vladimir Putin je preživel poskus atentata z živčnim strupom le nekaj tednov pred načrtovanimi mirovnimi pogovori z Donaldom Trumpom. Podrobnosti o napadu in njegovem ozadju niso znane, vendar incident nakazuje na notranje napetosti ali zunanje grožnje ruskemu predsedniku.

Odnosi med Kanado in Kitajsko so se leta 2018 močno poslabšali, ko je kanadska policija v Vancouvru aretirala tehnološko direktorico. Zaradi trgovinske vojne, ki jo je sprožil Trump, pa se Kanada in Kitajska zbližujeta.

Južnokorejski predsedniški urad je izjavil, da Južna Koreja nima sovražnih namer do Severne Koreje. Severna Koreja je obsodila sporazum med ZDA in Južno Korejo o razvoju jedrskih podmornic in posvarila, da bo to destabiliziralo regionalno varnost ter sprožilo jedrsko oboroževalno tekmo oziroma "učinek jedrskega domina".

Evropska unija bo v prihodnjem letu povečala sredstva za obrambo in varnost meja, čeprav se bo celotni proračun nekoliko zmanjšal. Pogajalci Evropskega parlamenta in držav članic so se dogovorili, da bo v proračunu za leto 2026 predvidenih približno 190 milijard evrov. Za migracije in upravljanje meja je predvidenih več kot pet milijard evrov, medtem ko se bodo izdatki za varnost in obrambo povečali za 200 milijonov evrov.

V Južni Afriki se je začel vrh skupine G20, kjer razpravljajo o odpisu dolgov državam v razvoju in boju proti globalni neenakosti. Predsednik Cyril Ramaphosa je ob odprtju poudaril pomen multilateralizma pri reševanju globalnih izzivov.

Pentagon je napovedal vojaško operacijo "Speer" v Karibih, kar je povezano z naraščajočimi napetostmi med ZDA in Venezuelo. V Karibe je prispela največja ameriška letalonosilka, medtem ko je Venezuela mobilizirala svoje enote.

Nicolás Maduro je izjavil, da bi bil napad ZDA na Venezuelo politični konec Donalda Trumpa. Poudaril je, da dialog in diplomacija nimata alternative in da je pripravljen na pogovore s Trumpom, da bi preprečil nadaljnji konflikt in 'pokol venezuelskega ljudstva'.