APDEJT.si

Republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene je napovedala, da bo 5. januarja zapustila predstavniški dom po sporu z Donaldom Trumpom. Odločitev je sporočila v izjavi na družbenem omrežju X.

Nekdanji svetovalec ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Steve Cortes, je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega označil za skorumpiranega tirana, kar je povezano s korupcijskim škandalom, ki se je razplamtel v Ukrajini.

Madžarski premier Viktor Orbán je v petek v intervjuju za radio Kossuth napovedal, da se približuje mirovni vrh v Budimpešti in da je Kijev prejel mirovni načrt. Orbán je dejal, da bodo naslednji dva do tri tedni ključni za dosego dogovora med Rusijo in ZDA.

Po sprejetju resolucije proti Iranu v Svetu guvernerjev IAEA, ki so jo podpirale ZDA in tri evropske države, je Iran napovedal uradni konec dogovora iz Kaira. Iranski zunanji minister je poslal uradno pismo generalnemu direktorju agencije, v katerem je razglasil sporazum za neveljavnega in zaključenega. Iranski predstavnik v IAEA je poudaril, da se bo Iran zagotovo odzval na resolucijo.

Izrael je Ministrstvu za zdravje v Gazi predal trupla 15 Palestincev, kar je del dogovora o prekinitvi ognja. Hamas je pred tem izročil truplo izraelskega talca. Medtem pa je vojna med Izraelom in Hamasom v Gazi zahtevala že več kot 69.000 palestinskih življenj. Članek opisuje tudi usodo palestinske družine, ki je živela mirno življenje v Gazi, dokler je ni prizadela vojna.

ZDA niso odobrile podaljšanja licence za delovanje Naftne industrije Srbije (NIS) in zahtevajo popoln izstop Rusije iz lastništva. Ministrica Dubravka Đedović Handanović je dejala, da niso dobili niti enega dneva za nadaljevanje poslovanja NIS-a, vendar so odobrili pogovore o lastništvu, ki veljajo do 13. februarja. Dušan Nikezić (SSP) je kritiziral vlado zaradi pasivnosti pri reševanju problema.

Rusko veleposlaništvo v Washingtonu je sporočilo, da so ameriške oblasti med letoma 2016 in 2018 zasegle šest ruskih diplomatskih nepremičnin v ZDA.

Časopis The Wall Street Journal je poročal, da se je začela nova oboroževalna tekma med ZDA, Rusijo in Kitajsko, ki ustvarja izzive za ZDA in njene zaveznike v Aziji in Evropi. Rusija in Kitajska naj bi ustvarili strateško negotovost. Ameriški predsednik Donald Trump naj bi odredil začetek jedrskih poskusov.

Senator Lindsey Graham je blokiral poskus odprave določbe, ki je bila vključena v proračunski zakon in omogoča senatorjem, ki jim je vlada dostopala do telefonskih zapisov med preiskavo o dogodkih 6. januarja 2021, da tožijo pravosodno ministrstvo. Po tej določbi bi lahko senatorji prejeli 500.000 dolarjev davkoplačevalskega denarja za vsako kršitev. Republikanski zakonodajalci so predhodno sprejeli zakon o financiranju za ponovno odprtje vlade, pri čemer je vodja večine v senatu, John Thune, vključil sporno določbo, ki omogoča senatorjem, ki jih je preiskovala operacija Arctic Frost, da zahtevajo odškodnino od vlade.

Saksonski premier Michael Kretschmer je v neprimernem trenutku podprl prihodnje dobave energije iz Rusije. Njegova izjava je prišla v času, ko je Donald Trump uvedel stroge sankcije proti Rusiji, o preveliki naklonjenosti Rusiji pa se prepirajo celo v AfD.

IAEA je ponovno pozvala Iran, da nujno omogoči pregled zalog urana, saj je Iran edina država brez jedrskega orožja, ki bogati uran na 60 odstotkov, kar je blizu 90-odstotnemu pragu, potrebnemu za izdelavo bombe. Inšpektorji še vedno niso dobili dostopa do jedrskih lokacij, ki sta jih junija bombardirali Izrael in ZDA.

Ameriški zakonodajalci so ponovno pozvali Trumpovo administracijo, naj se odzove na poročila o kitajskih podjetjih, ki naj bi pomagala Iranu pri obnovi programa balističnih raket, s čimer naj bi kršili sankcije Združenih narodov. Poziv je sledil poročanju CNN.

Izraelska vojska je sporočila, da je v zračnem napadu na stanovanjsko zgradbo v južnem predmestju Bejruta ubila Hajjama Alija Tabatabaija, ki je bil opisan kot "vodja štaba" in "najvišji poveljnik" Hezbollaha.

Žozep Borrell je izjavil, da Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa ne moremo več šteti za zaveznice Evropske unije. Poudaril je, da bi morala Evropa priznati to spremembo v političnem usmeritvi ZDA. Izjavo je objavil v ponedeljek, 24. novembra 2025, na družbenem omrežju X.

Novo poročilo organizacije Oil Change International razkriva, da je 25 držav, vključno z Azerbajdžanom, Kazahstanom, Rusijo in Združenimi državami Amerike, med novembrom 2023 in oktobrom 2025 dobavljalo nafto in rafinirana goriva Izraelu. Poročilo, ki je bilo objavljeno na podnebni konferenci COP30 v Braziliji, trdi, da ta dobava goriva prispeva h krizi v Gazi, ki jo označujejo kot »genocid«.

Združene države so lani zbrale obveščevalne podatke o izraelskih uradnikih, ki so razpravljali o tem, kako so njihovi vojaki pošiljali Palestince v tunele v Gazi, za katere so Izraelci verjeli, da so morda minirani. Informacije so bile posredovane Beli hiši in analizirane s strani obveščevalne skupnosti v zadnjih tednih administracije nekdanjega predsednika Joeja Bidna. Mednarodno pravo prepoveduje uporabo civilistov kot ščitov med vojaškimi aktivnostmi.

Izrael je izvedel zračni napad na Bejrut, v katerem je bil ubit vodja štaba Hezbollaha, Haytham Tabatabai. Hezbollah je potrdil smrt svojega visokega vojaškega poveljnika. V napadu je bilo ubitih pet ljudi, 25 pa ranjenih. Tabatabai je najvišji voditelj Hezbollaha, ki ga je Izrael ubil od prekinitve ognja leta 2024.

Združene države so prvič v več kot dveh desetletjih poslale vojake v Panamo na urjenje za bojevanje v džungli. To se dogaja v času, ko ZDA povečujejo vojaško prisotnost na Karibih in se pripravljajo na morebitno vojno z Venezuelo. Hkrati je Velika Britanija prekinila izmenjavo obveščevalnih podatkov z ZDA glede domnevnih tihotapskih plovil v Venezueli, ker meni, da ameriški vojaški napadi kršijo mednarodno pravo in predstavljajo nezakonite usmrtitve.

Poslance skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) so obiskali Soči na mednarodnem simpoziju "BRICS - Evropa". Zaradi udeležbe na dogodku jim grozijo sankcije, nekateri pa so njihovo dejanje primerjali z veleizdajo.

Po poročilih, mirovni načrt, o katerem se pogajajo v Ženevi, predvideva, da se Nato ne bo širil, Ukrajina ne bo postala članica zavezništva, ZDA in Rusija pa bosta podaljšali sporazume o jedrski kontroli in razorožitvi. Nekateri načrti celo odražajo zahteve Moskve glede varnostnih vprašanj in širitve Nata.

Bolgarija je prevzela nadzor nad lokalno rafinerijo podjetja Lukoil PJSC, da bi preprečila morebitno gorivno krizo zaradi ameriških sankcij proti ruskemu naftnemu podjetju. Vlada je imenovala višjega vladnega uradnika za upravljanje rafinerije v vzhodni Bolgariji.

Kljub premirju, ki so ga vsilile ZDA 10. oktobra, Izrael nadaljuje z rednimi napadi na območje Gaze. Prav tako ne grozi...

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ponovil, da Izrael ne bo dovolil oblikovanja palestinske države na ozemlju zahodno od reke Jordan. To stališče ostaja nespremenjeno že desetletja. Izrael pritiska na ZDA, da bi preprečil nastanek palestinske države, kar dodatno zaostruje napetosti v regiji, zlasti ob nestabilnih razmerah na meji z Libanonom.

Hamas in Islamski džihad sta zavrnila resolucijo Varnostnega sveta ZN o Gazi, ker naj bi ta spodkopavala palestinsko suverenost, vsiljevala mednarodno skrbništvo in ne izpolnjevala palestinskih zahtev. Skupini sta izjavili, da resolucija omejuje pravico Palestincev do samoodločbe.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je po nedeljskih pogovorih z ukrajinsko delegacijo v Ženevi izjavil, da je bil to najbolj produktiven dan od začetka mirovnega procesa. Poudaril je, da ostaja še nekaj odprtih vprašanj in da bo za dosego dogovora potreben dodaten čas.

Upravni odbor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) je od Irana zahteval, da v celoti sodeluje z agencijo in zagotovi natančne informacije o zalogah urana, obogatenega skoraj do stopnje orožja. IAEA je sprejela resolucijo, ki od Irana zahteva odgovore in dostop do jedrskih lokacij.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval sosednje države, da se pridružijo Izraelu pri izgonu Hamasa iz regije, potem ko je Varnostni svet ZN podprl mirovni načrt predsednika Donalda Trumpa. Netanjahu je ponovil svoje nasprotovanje palestinski državi na katerem koli ozemlju, kar je sprožilo jezo izraelskih desničarjev.

Nekdanji ameriški državni sekretar Mike Pompeo se je pridružil svetovalnemu odboru ukrajinskega obrambnega podjetja Fire Point, ki si prizadeva za razvoj raket.

Varnostni svet ZN je soglasno podprl resolucijo ZDA o načrtu Donalda Trumpa za Gazo, ki predvideva oblikovanje 'Odbora za mir' z mandatom za delitev ozemlja Gaze. Hamas je načrt zavrnil, pri čemer je visoki predstavnik Osama Hamdan izjavil, da služi izraelskim poskusom izkoreninjenja palestinske stvari. Resolucija ZN naj ne bi izpolnjevala pravic in zahtev Palestincev.

V Minnesoti so Somalci osumljeni goljufanja z Medicaidom, programom za avtistično oskrbo, in pošiljanja denarja nazaj terorističnim skupinam v Afriki. Preiskovalna novinarja Ryan Thorpe in Christopher F. Rufo sta v poročilu objavila, da naj bi bil največji financer Al-Šababa davkoplačevalec iz Minnesote. Velik del goljufij se izvaja preko mrež v somalijski skupnosti, ki delujejo v Minnesoti.

Obsežno ameriško poročilo povezuje par iz Richmonda v Britanski Kolumbiji, že znan iz primera zatiranja kitajske diaspore, z nacionalno varnostno kontroverzo v Združenih državah. Povezana sta z mrežo podjetij, ki so lastniki prikoličarskega naselja ob letalskem oporišču Whiteman v Missouriju, kjer domujejo bombniki B-2 Spirit in ki naj bi bilo izhodišče za morebitni napad na iranska jedrska postrojenja junija 2025. Ista zakonca sta omenjena tudi v Britanski Kolumbiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je podprl uvedbo sankcij proti državam, ki še naprej trgujejo z Rusijo, in nakazal, da bi se podobni ukrepi lahko razširili tudi na Iran. Trump je dejal, da republikanci v ameriškem Kongresu pripravljajo stroge predpise, ki bi kaznovali vsako državo, ki sodeluje z Moskvo.

Kremlj je sporočil, da ni prejel posodobljenega mirovnega načrta za Ukrajino po pogovorih med ameriškimi in ukrajinskimi uradniki v Ženevi. Putin in Erdogan sta se po telefonu pogovarjala o vojni v Ukrajini in ameriških predlogih za mirno rešitev. Erdogan je izrazil željo po obnovitvi sporazuma o žitu in končanju konflikta.

Predsednik Donald Trump je izjavil, da bo njegova administracija uradno označila Muslimansko bratovščino za tujo teroristično organizacijo v ZDA. Ta odločitev sledi podobnim ukrepom na ravni zveznih držav, kot je Teksas, in naraščajočemu pritisku ameriških zakonodajalcev, ki trdijo, da skupina spodbuja globalni ekstremizem. Trump je dejal, da bodo končni dokumenti kmalu pripravljeni in da bo ukrep izveden v "najmočnejših in najodločnejših" besedah.

Vrhovno sodišče ZDA se je sestalo, da bi obravnavalo Trumpov ukaz o omejitvi državljanstva po rojstvu, ki ga nižja sodišča blokirajo. Poleg tega je Donald Trump newyorškega župana Zohrana Mamdanija označil za "100% komunističnega norega", Mamdani pa je Trumpovo administracijo označil za avtoritarno. Trump je tudi šest zakonodajalcev, med njimi senatorico Elisso Slotkin iz Michigana, obtožil sedicije, ki je "kazniva s SMRTJO", ker so pozvali ameriške vojaške pripadnike, naj spoštujejo ustavo.

Vladni urad za medije v Gazi poroča, da je Izrael od 10. novembra zagrešil 497 dokumentiranih kršitev prekinitve ognja, ki jo je posredovala Združene države Amerike. V teh kršitvah naj bi bilo ubitih več sto Palestincev. Samo v soboto naj bi bilo 27 kršitev, v katerih je bilo ubitih 24 Palestincev in ranjenih 87.

Ameriški think-tank meni, da sta Armenija in Kazahstan ključni državi za omejevanje Rusije. Washington Post je objavil članek, v katerem svari, da bi lahko bil naslednji cilj Vladimirja Putina po Ukrajini Armenija ali Kazahstan. Članek sta napisala Seth Cropsey in Joseph Epstein, predsednik in direktor Turan Research Center. Članek se pojavlja pred vrhom C5+1 v Washingtonu med petimi srednjeazijskimi voditelji in ZDA.

Vodja zunanje politike EU, Kaja Kallas, trdi, da Rusija uporablja ameriški mirovni načrt, da bi se izognila ameriškim sankcijam proti nafti in odložila razpravo o »reparacijskem kreditu« za Kijev iz zamrznjenega ruskega premoženja, poroča francoski Le Monde.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa bi lahko, v primeru sprejetja ustreznega zakona, zasegla polovico zamrznjenega ruskega premoženja pod ameriško jurisdikcijo, kar znaša približno 2,5 milijarde dolarjev. Kongresna proračunska pisarna ocenjuje, da obstaja 50-odstotna verjetnost, da bo Trump izkoristil zakon "REPO for Ukrainians Implementation Act of 2025" za podporo Ukrajini s temi sredstvi.

Predsednik Donald Trump se je v četrtek v Beli hiši srečal z nedavno osvobojenimi izraelskimi talci, nekaj več kot mesec dni po zgodovinskem mirovnem sporazumu na Bližnjem vzhodu. Sporazum je doslej zagotovil izpustitev preostalih živih in 25 od 28 umrlih talcev, ki jih je zajelo gibanje Hamas.

Ameriški predsednik Donald Trump je odobril načrte Cie za morebitne tajne operacije v Venezueli in ponovno vzpostavil pogovore z vlado predsednika Nicolasa Madura, poroča New York Times. Trump naj bi odobril dodatne ukrepe za povečanje pritiska na Venezuelo in pripravo na možnost širše vojaške kampanje.

Varnostni svet ZN je potrdil načrt ZDA za mednarodne stabilizacijske sile v Gazi in morebitno pot do palestinske države. Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil navdušenje in trdi, da bo to pripeljalo do nadaljnjega miru po svetu.

Iranski zunanji minister je izjavil, da so se ponovno začeli pozivi k pogajanjem z Iranom. Poudaril je, da je Iran po 12-dnevni vojni močnejši v obrambnih zmogljivostih kot pred tem obdobjem, z obnovljeno vso opremo.

Nekdanji svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je izjavil, da je predsednik Trump "dal pištolo na mizo", da bi strmoglavil venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Trump je nakazal možnost neposrednih pogajanj z Venezuelo, medtem ko je Maduro izrazil pripravljenost na osebni pogovor s Trumpom.

Donald Trump je napovedal, da se je odločil glede Venezuele, pri čemer podrobnosti ni razkril. ZDA so napovedale operacijo "Lanza del Sur" (Southern Spear), ki nakazuje na možno stopnjevanje napetosti. Nicolás Maduro je izjavil, da Venezuela ne bo postala Gaza Južne Amerike. María Corina Machado je bila opažena, da vodi kampanjo za neposredno intervencijo ZDA.

Svetovni voditelji, vključno s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, finskim predsednikom Aleksandrom Stubbom, nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem in premierji Združenega kraljestva, Italije, Španije in Nizozemske, so zavrnili spreminjanje meja Ukrajine s silo. Izrazili so podporo načelu nespremenljivosti meja. Hkrati je ameriški predsednik Donald Trump spodkopal prizadevanja Evropske unije za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja v vrednosti 140 milijard evrov za financiranje Ukrajine.

Olaf Scholz je pred preiskovalno komisijo v Schwerinu priznal, da je kot kancler pisal ameriški vladi s ponudbo za preprečitev sankcij proti gradnji plinovoda Severni tok 2. To priznanje je podal prvič pred omenjeno komisijo.

Kreml je izrazil upanje, da bo do novega srečanja med Vladimirjem Putinom in Donaldom Trumpom prišlo takoj, ko bodo izpolnjene potrebne priprave. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da je trenutno skoraj nemogoče napovedati, kdaj bodo pogoji za srečanje izpolnjeni.

Ameriški New York Post poroča, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski osebno odobril krajo 100 milijonov dolarjev iz energetskega sektorja v Ukrajini. Časnik se sklicuje na nekdanje uradnike, ki trdijo, da je Zelenski aktivno sodeloval pri korupciji.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki jo je pripravila Združene Amerika in katere cilj je preseči krhko premirje v Gazi.