APDEJT.si

Po glasovanju v Varnostnem svetu ZN o resoluciji, ki podpira Trumpov načrt za Gazo, so se pojavili različni odzivi. Izrael je pozdravil načrt, palestinski zunanji minister pa ga je označil za prvi korak k miru. Hamas je resolucijo zavrnil, zlasti glede napotitve mednarodnih sil. Nekdanji uradnik ZN je obsodil resolucijo kot "kolonialno sramoto".

Rashida Tlaib in 20 drugih članov ameriškega Kongresa je predložilo resolucijo, ki priznava "genocid nad palestinskim ljudstvom v Gazi", kar ZDA dosledno zavračajo. Hkrati potekajo razprave o potrebi po reformah v odboru, ki zastopa Palestince v Izraelu, saj se pripravljajo na izvolitev novega predsednika. Svetniki v Portlandu pa so se zavezali, da bodo preiskali finančne povezave mesta z Izraelom in njegovo vojsko, ker menijo, da ameriški Kongres ne ukrepa dovolj.

ZDA so odobrile prodajo rezervnih delov za bojna letala Tajvanu v vrednosti 330 milijonov dolarjev. To je prva tovrstna transakcija, odkar je Donald Trump prevzel položaj predsednika.

Združene države Amerike so uvedle nove sankcije proti več podjetjem, ki po mnenju ameriškega finančnega ministrstva podpirajo prodajo iranske nafte. Sankcije so bile uvedene proti šestim plovilom "mračne flote", ki prevažajo nafto, in iranski letalski družbi Mahan Air, ki je sodelovala z Islamsko revolucionarno gardo (IRGC) in pomagala režimu Bašarja al-Asada. Ukrepi so usmerjeni v posrednike pri pomorskih prevozih, ki po mnenju ZDA s prodajo surove nafte financirajo iranske oborožene sile.

Politični analitiki predvidevajo, da bo morebitna oslabitev Donalda Trumpa okrepila odpor proti njegovi politiki, vključno s tisto do Ukrajine. Začetni mirovni načrt s 28 točkami je bil deležen večjih sprememb, kar odpira vprašanja o njegovi prvotni zasnovi.

Donald Trump razmišlja o neposrednem telefonskem pogovoru z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom, medtem ko v Karibih poteka prikrita vojna. Cilj pogovora je ugotoviti, ali je še mogoč dogovor o izhodu iz krize, preden bi ZDA zašle v odprt konflikt z režimom, ki ga Washington označuje kot problematičnega. Novica prihaja v času ameriških vojaških operacij proti tihotapskim potem v Venezueli.

Alexander Stubb, novi finski predsednik, slovi po svojem političnem talentu in dobrih golfskih sposobnostih. Posebej izstopa njegov tesen odnos z Donaldom Trumpom. Kot vodilni glas v Evropi, Stubb igra ključno vlogo tudi pri odnosih z Rusijo.

Kreml je zanikal poročanje, da ZDA delajo na mirovnem načrtu za Ukrajino s 28 točkami, in poudaril, da po vrhu ni novih dogodkov. Reuters pa je poročal, da naj bi posebni predstavnik ameriškega predsednika Trumpa za Ukrajino, Keith Kellogg, že januarja 2026 svojim sodelavcem napovedal odhod iz administracije.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je izjavila, da Združene države Amerike načrtujejo, da bi Venezuela postala 51. zvezna država ZDA. Poudarila je, da Venezuela nikoli ne bo ubogala "izdajalcev", ki obljubljajo, da bodo postali 51. država ZDA, in dodala, da Washington in njegovi zavezniki predstavljajo zaton sveta, ki ga ne bo več.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je izjavil, da imajo Združene države Amerike namen bombardirati in napasti njegovo državo. Maduro je izrazil zaskrbljenost nad morebitnim novim konfliktom v Južni Ameriki, podobnem Afganistanu, Vietnamu, Libiji ali Gazi.

Pomočnik ruskega predsednika, Jurij Ušakov, je izjavil, da se stiki glede priprave morebitnega srečanja med predsednikom Rusije, Vladimirjem Putinom, in ameriškim predsednikom, Donaldom Trumpom, nadaljujejo. Ušakov je tudi komentiral možnost srečanja v Budimpešti.

ZDA pozivajo Evropsko unijo k spremembi zakonodaje, ki ureja tehnološki sektor, v zameno za potencialno znižanje ameriških carin na evropsko jeklo. Ameriški sekretar za trgovino je v Bruslju dejal, da bi lahko Washington omilil trgovinsko vojno z Evropo, če bo Bruselj spremenil svojo regulativno politiko na področju tehnologije. Ameriški predstavnik za trgovino je EU pozval tudi k oprostitvi carin na ameriške izdelke, kot je bilo obljubljeno poleti.

Donald Trump je izjavil, da njegova ponudba glede Ukrajine ni dokončna, hkrati pa se sooča z vse večjim pritiskom, saj vplivni podporniki dvomijo o njegovi podpori po objavi dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom. Trump je dejal, da se bo Ukrajina borila, dokler bo želela, če ne bo sprejela mirovnega sporazuma.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je izjavil, da je edini človek na svetu, ki lahko prisili Rusko federacijo k miru, ameriški predsednik Donald Trump. Češki predsednik Petr Pavel je izrazil zadovoljstvo, da so se evropski voditelji vključili v pogovore o miru, ki so potekali v Ženevi.

Zaradi povečanega pritiska Trumpove administracije na Nicolása Madura naj bi Združene države v prihodnjih dneh začele novo fazo operacij, povezanih z Venezuelo.

Senator Aleksej Puškov meni, da bi morebitna operacija ZDA proti Venezueli ameriškega predsednika Donalda Trumpa postavila v težak položaj.

Ameriški minister za trgovino Howard Lutnick je pozval Evropsko unijo k spremembi digitalnih pravil, kar bi omogočilo ZDA, da razmislijo o znižanju carin na uvoz jekla. Evropski komisar Maroš Šefčovič je poudaril, da digitalna zakonodaja EU ni usmerjena proti ZDA.

Palestinska oblast je pozdravila potrditev resolucije ZN, ki podpira načrt predsednika Trumpa za Gazo. Trump se je Grčiji zahvalil za podporo resoluciji o ustanovitvi Sveta za mir v Gazi. ZDA so sprejetje resolucije Varnostnega sveta ZN o Gazi pozdravile kot pomemben korak naprej k miru, predstavnik ZN pa je dejal, da je resolucija pomemben korak k vzpostavitvi premirja.

Ameriški finančni minister Scott Bessent je napovedal, da bo predsednik Donald Trump morda novembra 2026 obiskal Kitajsko na vrhu APEC v Shenzhenu, kar bi lahko bil eden od štirih srečanj Trump-Xi naslednje leto. Poleg tega se je Kevin Hassett, direktor Nacionalnega gospodarskega sveta Bele hiše, pojavil kot favorit za naslednika predsednika Fed Powella.

Ameriški veleposlanik v Izraelu, Mike Huckabee, se je znašel pod plazom kritik, ko je pricurljalo v javnost, da se je julija v ameriškem veleposlaništvu v Jeruzalemu skrivaj sestal z Jonathanom Pollardom, obsojenim zaradi vohunjenja za Izrael. O sestanku ni obvestil Bele hiše ali State Departmenta. Pollard, ki je bil zaprt zaradi posredovanja strogo zaupnih ameriških obveščevalnih podatkov Izraelu, ostaja ena izmed najbolj kontroverznih osebnosti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obiskal Atene, kjer se je srečal z grškim premierjem Kiriakosom Micotakisom. Podpisali so sporazum o prenosu ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz Grčije v Ukrajino. Zelenski se je zahvalil Grčiji za podporo, Micotakis pa je poudaril podporo evropski poti Ukrajine in obljubil pomoč pri povojni obnovi. Srečanja se je udeležila tudi ameriška veleposlanica Kimberly Guilfoil, kar poudarja vlogo ZDA pri energetski varnosti regije.

Visoki uradniki ameriške administracije, pristojni za energetiko in jedrsko varnost, so se nameravali sestati s predstavniki Bele hiše in Sveta za nacionalno varnost, da bi predsednika Trumpa odvrnili od ponovne izvedbe jedrskih poskusov.

Nekdanji ukrajinski poslanec Olejnik meni, da Trump uporablja korupcijski škandal v Ukrajini, da bi odstranil Zelenskega s položaja. Poudaril je, da je Trumpova administracija previdna pri tem vprašanju, saj se osredotoča na mnenje volivcev.

V Beli hiši je potekalo srečanje, ki bi lahko bilo ključnega pomena za leto. Podrobnosti srečanja niso znane, vendar naslov nakazuje, da je šlo za pomemben dogodek.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel v Atene, kjer se je srečal z grškim premierjem Kiriakosom Micotakisom. V navzočnosti obeh voditeljev je bila podpisana energetska pogodba o prenosu ameriškega LNG iz Grčije v Ukrajino. Pri podpisu je bila prisotna tudi ameriška veleposlanica Kimberly Guilfoyle. Pogodba med DEPA Emporias in Naftogaz omogoča dobavo ameriškega LNG v Ukrajino od decembra 2025 do marca 2026.

V ZDA se soočajo z možnostjo ukinitve niklja, saj stroški njegove proizvodnje naraščajo. To se dogaja po tem, ko je vlada že prenehala kovati penije. Poleg tega pa so v ospredju tudi drugi dogodki, vključno z objavo Epsteinovih dokumentov, težavami v zračnem prometu, imigracijskim pritiskom, situacijo v Venezueli in napetostmi v Ukrajini.

Podpora vojaški napotitvi ZDA v Karibe s strani držav Latinske Amerike za povečanje pritiska na venezuelskega predsednika Nicolása Madura se je povečala. Države zagotavljajo logistično in diplomatsko podporo.

Več nemških medijev je ponovilo, da usoda Evrope leži na pogajalski mizi glede Ukrajine, medtem ko se ameriški predsednik Donald Trump vidi kot posrednik pri reševanju konflikta. Za Putina je to ugoden položaj, ki vpliva na evropsko politiko.

Izraelski uradniki izražajo zaskrbljenost, da bi lahko Gaza postala nekakšen "berlinski zid" na Bližnjem vzhodu, pri čemer ZDA pritiskajo na pospešitev obnove območja. Kljub temu se nadaljujejo spopadi med Izraelom in Hamasom, ki trajajo že 771 dni, čeprav naj bi premirje držalo.

Republikanski senator John Thune je izjavil, da ZDA letos morda ne bodo sprejele novih sankcij proti Rusiji. Te sankcije bi zaostrile že obstoječe ukrepe.

ZDA so uvedle preiskavo o domnevnem dampingu italijanskih proizvajalcev testenin, kar je privedlo do grožnje z uvedbo 92-odstotnih carin na italijanske testenine, poleg že obstoječih 15-odstotnih carin na evropski izvoz, ki jih je uvedla Trumpova administracija. Italijanski proizvajalci so zaskrbljeni zaradi morebitnega negativnega vpliva na poslovanje.

Posebni poročevalec ZN je opozoril, da dolgoletni ameriški embargo na Kubo vpliva na humanitarne razmere na otoku. Pozval je Združene države, naj odpravijo enostranske sankcije, ki po mnenju strokovnjaka 'dušijo družbeno tkivo kubanske družbe' in imajo pomembne posledice na vseh področjih.

V Baltskem morju so se začele obsežne vojaške vaje držav Nata pod vodstvom finskih pomorskih sil. Vaje »Freezing Winds 25«, ki potekajo na južni obali Finske, v Arhipelaškem morju in Finskem zalivu, vključujejo okoli pet tisoč vojakov in 20 ladij iz več držav, med drugim iz Belgije, Danske, Estonije, Francije, Nemčije, Latvije, Litve, Nizozemske, Poljske in ZDA. Sodeluje tudi 1. stalna protiminska skupina Nata (SNMCMG1), pa tudi lovci, helikopterji in letala za pomorsko opazovanje.

Ameriška administracija naj bi uporabila grožnjo uporabe fentanila kot kemičnega orožja za utemeljitev morebitnih napadov na venezuelska plovila, čeprav še vedno ni dokazov o proizvodnji te droge v Venezueli. Kot poroča Wall Street Journal, se je ministrstvo za pravosodje v tajnem memorandumu sklicevalo na fentanil kot potencialno kemično orožje, kar je omogočilo odobritev napadov na plovila, ki prevažajo droge.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je izjavil, da so ZDA zagotovile ohranitev izraelske "kakovostne prednosti" na Bližnjem vzhodu, kljub načrtovani prodaji naprednih lovcev F-35 Savdski Arabiji. Netanyahu je tudi dejal, da ne bo dovolil ustanovitve palestinske države, tudi če bi to ogrozilo normalizacijo odnosov s Savdsko Arabijo. Poleg tega je izrazil dvom o dobavi F-35 Turčiji.

Ameriška vojska je izvedla največjo demonstracijo vojaške moči doslej blizu Venezuele. To se je zgodilo tik pred ponedeljkovim rokom, ko naj bi ZDA kartel Cartel de los Soles označile za teroristično organizacijo.

Kitajski predsednik Si Džinping je poudaril, da bi morali Kitajska in Združene države Amerike ohraniti pozitiven zagon v medsebojnih odnosih in nadaljevati v pravo smer, ki temelji na enakosti, spoštovanju in obojestranski koristi.

Izraelska obrambna vojska je odpustila več visokih vojaških uradnikov in grajala druge zaradi njihove vloge pri neuspehih 7. oktobra 2023, ko je palestinska skupina Hamas izvedla presenetljiv napad na južni Izrael iz Gaze. Kljub dogovoru o prekinitvi ognja so izraelske sile obstreljevale območja v južnem delu Gaze, vključno s Han Junisom in območjem severovzhodno od Rafe.

Iranski zunanji minister je sporočil, da Iran ne bogati več urana na nobenem od svojih jedrskih objektov. To naj bi bila posledica izraelskih in ameriških napadov junija letos. Minister je odgovoril na vprašanje novinarja Associated Pressa, ki je obiskal Iran.

Hamas je izročil truplo izraelskega talca Menyja Godarda, ki je bil ubit v napadih 7. oktobra. Izrael je potrdil njegovo identiteto. S tem naj bi se v Gazi nahajala še trupla treh talcev. V ločeni novici je razkrita preiskava o povezavah med izraelskim voditeljem Mansourjem Abbasom in operativci Hamasa v Evropi.

Craig Mokhiber je v pogovoru za Flashpoints z Dennisom Bernsteinom in Samom Husseinijem komentiral resolucijo ZDA, ki je bila danes sprejeta v Varnostnem svetu ZN. Razprava se je osredotočila na kritiko "kolonialne upravne strukture pod vodstvom ZDA" in vlogo, ki jo ima "posredniška okupacijska sila".

Kitajski predsednik Xi Jinping in ameriški predsednik Donald Trump sta opravila telefonski pogovor, v katerem sta se pogovarjala o odnosih med državama, Ukrajini in Tajvanu. Trump je sprejel povabilo na obisk Pekinga aprila naslednje leto, Xi pa naj bi kasneje obiskal ZDA. Peking je poudaril vprašanja Tajvana, trgovine in Ukrajine. Kitajski strokovnjaki menijo, da je telefonski pogovor udarec za Sanae Takaichi.

Predsednik Maduro je pohvalil uspeh četrtega vsenarodnega posvetovanja v Venezueli. Kitajska in Rusija sta izrazili podporo Nicolasu Maduru v luči napetosti z ZDA. Maduro je obljubil, da bo premagal ameriško psihološko vojno, medtem ko opozorila FAA povzročajo motnje v letalskem prometu.

Palestinsko gibanje Hamas je zavrnilo resolucijo Varnostnega sveta ZN, ki podpira mirovni načrt Donalda Trumpa za Gazo, ker ne izpolnjuje palestinskih zahtev. Izrael je načrt pozdravil in pričakuje demilitarizacijo Gaze ter konec vladavine Hamasa, vendar Hamas takšni razorožitvi nasprotuje, saj resolucija uvaja mednarodni nadzorni mehanizem, kar zavračajo.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je izjavil, da ameriški zakon o "hiper sankcijah" ne bo vplival na delovanje Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠOS). Ameriški predsednik Donald Trump je 17. novembra podprl zakon, ki predvideva uvedbo sekundarnih sankcij.

Ameriška vojska je okrepila svojo prisotnost v bližini Venezuele, pri čemer je USS Gerald R. Ford plul proti Karibom. Predsednik Trump je odobril tajne operacije Cie. Administracija je kartel Cartel de los Soles označila za tujo teroristično organizacijo.

Iranske sile so v petek zasegle tanker, ki je plul pod zastavo Marshallovih otokov, medtem ko je prečkal Hormuško ožino. Informacijo je potrdil ameriški uradnik. Dogodek se je zgodil v času visokih napetosti v regiji.

Hamas in Islamski džihad sta sporočila, da bosta vrnila posmrtne ostanke izraelskega talca. Poleg tega je bila zaprta humanitarna organizacija Gaza Humanitarian Foundation, ki jo podpirata ZDA in Izrael, zaradi nesoglasij med izraelsko vojsko in obrambnim ministrom.

Poljska je poklicala izraelskega veleposlanika zaradi objave na družbenem omrežju X, ki jo je objavil Yad Vashem, izraelski memorialni center holokavsta. Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski je protestiral proti objavi, ki navaja, da je bila Poljska prva država, kjer so morali Judje nositi prepoznavni znak. Sikorski je poudaril, da je bila Poljska takrat pod nemško okupacijo. Vzporedno s tem je ameriški veleposlanik na Poljskem, Thomas Rose, sprožil razpravo z izjavo, da je ideja o poljski vpletenosti v holokavst "groteskna laž", kar je povzročilo kritike poljskih uradnikov na račun objave Yad Vashema.

Donald Trump je izjavil, da bo govoril z Nicolásom Madurom, medtem ko ameriška vojska nadaljuje z napadi na narkokartele na morju, pri čemer so bili ubiti trije "narkoterroristi". Trump je dejal, da razmišlja o tem, da bi kartel Los Soles označil za teroristično organizacijo, ki jo po njegovih trditvah vodi Nicolás Maduro. Ni izključil možnosti vojaške operacije proti Venezueli.