APDEJT.si

Predsednik Donald Trump je po streljanju na dva pripadnika Nacionalne garde v Washingtonu, ki ga je izvedel afganistanski državljan, dejal, da gre za zločin proti narodu in teroristično dejanje. Napovedal je strožje preglede tujcev iz Afganistana in drugih držav.

Ameriški ambasadorji naj bi na podlagi telegrama iz Washingtona pritiskali na evropske države, da omejijo priseljevanje, poroča New York Times.

29-letni Afganistanec Rahmanullah Lakanwal je osumljen streljanja v bližini Bele hiše v Washingtonu, poročajo pri CBS News.

V Washingtonu je prišlo do streljanja nedaleč od Bele hiše, v katerem sta bila ranjena dva pripadnika nacionalne garde. Podrobnosti o dogodku in motiv streljanja še niso znani.

Kljub zavrnjenim prošnjam za azil v Nemčiji še vedno trajno prebiva skoraj milijon socialnih migrantov brez pravice do bivanja. Po podatkih iz uradnega registra tujcev (AZR) je bilo na dan 31. oktobra 2025 v Nemčiji 934.553 tujih državljanov, katerih prošnja za azil je bila zavrnjena. Med njimi je bilo največ Afganistancev, Turkov in Kosovarjev. Poleg tega je v državi še 2.386.267 ljudi, ki iščejo zaščito.

Kljub finančni spodbudi nemške vlade mnogi Afganistanci v Pakistanu še vedno upajo na prihod v Nemčijo, pri čemer se soočajo s težavami pri pridobivanju vizumov in negotovimi letalskimi povezavami. Nekaterim je uspelo vstopiti v Nemčijo po uspešni tožbi.

V Franciji je bilo osem ljudi obsojenih na zaporne kazni od treh do petnajst let zaradi vpletenosti v brodolom v Rokavskem prelivu 12. avgusta 2023, v katerem je umrlo sedem migrantov blizu Sangatta. Deveti obtoženec je bil oproščen. Obsojeni so bili spoznani za krive, da so delovali v mreži tihotapcev, ki je organizirala prevoz migrantov preko Rokavskega preliva.

Kljub želji več igralcev po vrnitvi domov zaradi varnostnih pomislekov po samomorilskem napadu, je šrilanška kriket zveza odredila reprezentanci, da nadaljuje turnejo po Pakistanu. Osem igralcev se bo kljub temu vrnilo domov, ne da bi odigrali tekme v tri-nacionalni seriji proti Pakistanu in Zimbabveju.

Afganistanski državljani, ki jim je nemška vlada obljubila sprejem, so ponovno prispeli v Nemčijo. Enajst afganistanskih državljanov je z redno linijo poletelo iz Islamabada v Hannover, s postankom v Istanbulu. V Pakistanu na priložnost za odhod v Nemčijo čaka še približno 1900 Afganistancev.

Islamistični talibani so očitno prevzeli afganistanski konzulat v Bonnu. To je povzročilo zaskrbljenost in strah med afganistanskimi begunci v Nemčiji, na primer v Kielu, glede njihove varnosti. Tudi organizacije za pomoč beguncem so izrazile globoko zaskrbljenost.

Nemška vlada je ponudila denarno nadomestilo afganistanskim državljanom, ki so obtičali v Pakistanu, če opustijo poskuse priselitve v okviru programa preselitve. Približno 2.000 Afganistancev je bilo odobrenih.

Nemška vlada je uvedla program, v katerem ponuja denarno nadomestilo afganistanskim državljanom, ki imajo sicer veljavno dovoljenje za vstop v Nemčijo, če se odpovedo svoji nameri priselitve. Cilj programa je zmanjšati pritisk na nemški migracijski sistem. Posamezniki naj bi prejeli do 10.000 evrov, če se odpovejo prihodu v Nemčijo.

Nemška vlada, natančneje Ministrstvo za notranje zadeve, ponuja finančno nadomestilo afganistanskim državljanom, ki že imajo obljubljeno možnost vstopa v Nemčijo in trenutno čakajo v Pakistanu, da bi jih spodbudila k odpovedi tej možnosti. To je poskus vlade, da zmanjša število afganistanskih beguncev, ki prihajajo v Nemčijo.

Kljub zaustavitvi zveznega programa sprejema za ranljive Afganistance je v Hannovru pristalo letalo iz Istanbula s 14 afganistanskimi državljani, ki so imeli obljubo o sprejemu v Nemčijo, ker so bili v Afganistanu posebej ogroženi. Skoraj 2000 Afganistancev še vedno čaka v Pakistanu na vstop v Nemčijo.

Evropska komisija je vzpostavila "raziskovalne stike" s talibanskim režimom glede vračanja afganistanskih državljanov, ki nimajo pravice do bivanja v Evropski uniji. To je bil odgovor na pismo dvajsetih držav članic, ki so pozvale k usklajeni strategiji za izgon afganistanskih državljanov v nepravilnem položaju. Pobuda prihaja v času, ko se evropske države soočajo s težavami pri deportaciji afganistanskih državljanov.

Afganistan je že drugi dan zapored brez internetne in mobilne povezave, potem ko so talibanske oblasti prekinile optične povezave. Od prevzema oblasti leta 2021 so talibani uvedli številne omejitve na podlagi lastnih interpretacij islamskega prava, kar je paraliziralo bančni sektor, komunikacije, trgovino in transport.

Kljub zaustavitvi programa sprejema s strani zvezne vlade, so afganistanske družine z obljubami o sprejemu prispele v Nemčijo. Do prihoda je prišlo po vloženih tožbah. Skupina 28 Afganistancev je prispela v Nemčijo, potem ko so si z vložitvijo tožbe zagotovili vstop. To je že drugi primer po parlamentarnih volitvah, da so Afganistanci s tovrstno obljubo odpotovali iz Pakistana v Nemčijo preko Istanbula.

V središču Berlina je prišlo do smrtnega napada, v katerem je umrl 20-letni Sirijec. Po poročanju nemških medijev je do tragedije prišlo med prepirom med skupinami Sirijcev in Afganistancev. Policija preiskuje incident, ki se je zgodil v bližini Alexanderplatza, kjer je skupina približno petnajstih Afganistancev napadla tri Sirijce. Storilec je pobegnil, na istem kraju pa je že prejšnji teden prišlo do podobnega incidenta z uporabo noža.

Nova nemška vlada poskuša preprečiti vstop afganistanskim državljanom, za katere je prejšnja vlada izdala dovoljenja. Vendar pa vlada večinoma izgublja te tožbe na sodiščih. Več kot 2000 Afganistancev, ki so vključeni v različne sprejemne programe, čaka v Pakistanu na odhod v Nemčijo. Mnogi so se obrnili na berlinska sodišča v nujnih postopkih zaradi zavrnitve vizumov.

Pakistanske oblasti so ponovno aretirale afganistanske begunce, ki so čakali na sprejem v Nemčijo v okviru nemškega programa za sprejem. Kljub temu, da je pakistanska vlada Nemčiji, po besedah zunanjega ministra Wadephula, odobrila čas do konca leta za zaključek postopkov sprejema, se aretacije nadaljujejo. Afganistanci, ki naj bi našli zaščito v Nemčiji, so tako ponovno tarča pakistanskih oblasti.

Britansko obrambno ministrstvo ne ve natančno, koliko bo stala preselitev tisočih Afganistancev po velikem uhajanju podatkov. Nacionalni revizijski urad (NAO) poroča, da vlada ne more izračunati skupnih stroškov tajnega načrta preselitve, ki je bil vzpostavljen po uhajanju podatkov iz Afganistana. NAO nima dovolj informacij, da bi potrdil oceno stroškov programa preselitve v višini 850 milijonov funtov, ker znesek, porabljen za ta program, ni bil ločeno zabeležen od drugih aktivnosti preseljevanja po padcu Kabula. Pričakuje se, da bo več kot 7.300 Afganistancev preseljenih v Združeno kraljestvo zaradi kršitve varstva podatkov.

Na stotine Afganistancev, ki so bili iz Pakistana deportirani v Kabul, je poslalo pismo nemškemu kanclerju Merzu, v katerem zahtevajo takojšnjo premestitev v Nemčijo, saj se bojijo maščevanja talibanov in se skrivajo. Skupina 47 Afganistancev je že prispela v Nemčijo iz Pakistana, potem ko so nemška sodišča odločila, da jim mora Berlin ponuditi zatočišče. Nemška vlada je sicer zamrznila program sprejemanja afganistanskih beguncev.

V Hannovru je pristalo letalo s 47 afganistanskimi državljani, ki so mesece čakali v Pakistanu. Po dolgem čakanju je več afganistanskih družin z dovoljenjem za vstop končno prispelo v Nemčijo, vendar je prihodnost tistih, ki še čakajo, še vedno negotova zaradi sodne odločitve, ki vladi dovoljuje začasno ustavitev postopkov.

Vzhodni Afganistan je prizadel potres z magnitudo 6, ki je po podatkih ameriškega geološkega zavoda (USGS) stresel območje blizu meje s Pakistanom. Potres, ki je imel epicenter 27 kilometrov severovzhodno od Džalalabada, je zahteval najmanj devet življenj, več deset ljudi je ranjenih. Najhuje je bilo prizadeto območje Kunar. Številne žrtve in poškodbe so posledica porušenih stavb.

Nemška vlada je očitno odpravila blokado vstopa afganistanskih državljanov, ki imajo zagotovljen sprejem v Nemčijo, ki je trajala od konca aprila. Trenutno je v Pakistanu približno 2000 Afganistancev s tovrstno zagotovilom.

Britansko obrambno ministrstvo (MoD) je priznalo 49 dodatnih kršitev varstva podatkov v zadnjih štirih letih, ki so se zgodile pri obravnavi prošenj za preselitev Afganistancev, ki so iskali varnost v Veliki Britaniji. Štiri od teh kršitev so bile že javno znane, vključno z razkritjem preglednice, ki je vsebovala podrobnosti o skoraj vseh prosilcih. Odvetniki in aktivisti so kritični, saj opozarjajo, da ponavljajoče se napake ogrožajo življenja ranljivih Afganistancev.

Sodišče je zagrozilo z denarno kaznijo Nemčiji, če ne bo spoštovala sodnih odločb glede izdaje vizumov za Afganistance. Na stotine ogroženih Afganistancev čaka v Pakistanu na odhod v Nemčijo, medtem ko so nekatere že deportirali nazaj v Afganistan. Sodišče je odločilo, da mora nemška vlada ukrepati.

Upravno sodišče v Berlinu grozi nemškemu zunanjemu ministrstvu z denarno kaznijo, ker ni pravočasno izdalo vizumov Afganistancem, ki so prejeli obljubo o sprejemu. Ministrstvo je zamudilo rok za omogočitev vstopa Afganistancem, zato mu grozi denarna kazen. Primer se vleče že dlje časa, saj gre za obljube o sprejemu, ki jih je dala prejšnja vlada. Lennart Pfahler iz WELT poudarja, da je zunanje ministrstvo dolžno izpolniti obljube.

Podatkovna kršitev je razkrila osebne podatke na tisoče Afganistancev, ki so se naselili v Združenem kraljestvu, pa tudi britanskih vojakov in državnih uslužbencev. Podjetje, povezano z britanskim ministrstvom za obrambo, je potrdilo incident, ki bi lahko imel resne posledice za varnost prizadetih.

Družba Somani Hotels Limited, lastnica hotela Bell v Eppingu, je vložila pritožbo na višje sodišče zoper odločitev, ki ji preprečuje nastanitev prosilcev za azil v hotelu. Sodišče bo pritožbo obravnavalo v četrtek.

Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF) je pozdravil vrnitev dveh milijonov Afganistancev, med katerimi je pol milijona otrok, v Afganistan v letošnjem letu. Kljub temu opozarja na kritične izzive, s katerimi se država sooča, zlasti za deklice. UNICEF poziva države donatorice k povečanju sredstev za humanitarne programe, ki podpirajo povratnike, s poudarkom na ženskah in otrocih, ter za varen, dostojen, prostovoljen in postopen pristop k njihovi reintegraciji.

Iranske oblasti naj bi zaprosile talibane za pridobitev seznama za likvidacijo, ki je pricurljal iz britanskega obrambnega ministrstva leta 2022. Na seznamu so imena agentov MI6, pripadnikov britanskih specialnih sil in tisoče Afganistancev, ki so zaprosili za azil v Združenem kraljestvu. Afganistanci, ki so tvegali svoja življenja za Britanijo, so izrazili zaskrbljenost glede možnosti sodelovanja med Iranom in talibani, saj bi to povečalo njihovo ranljivost.

Uradniki IOM so obiskali Afganistan, da bi ocenili naraščajočo krizo, ki jo je povzročilo prisilno izgon skoraj dveh milijonov afganistanskih migrantov iz Irana v zadnjih mesecih. Več kot 1300 aktivistov je zahtevalo konec brutalnega zatiranja Afganistancev v Iranu, pri čemer so poudarili, da je deportacija 'ilegalnih migrantov' le prikrit izraz za nehumano ravnanje z vsemi migranti. Do leta 2025 je bilo iz Irana prisilno deportiranih že več kot 1,5 milijona Afganistancev.

Zvezna vlada Nemčije si prizadeva končati program sprejemanja ogroženih Afganistancev, vendar obstajajo še neizpolnjene obljube, ki obremenjujejo sodišča.

V Nemčiji so aktivisti za človekove pravice vložili kazensko ovadbo proti dvema nemškima ministroma zaradi deportacij Afganistancev iz Pakistana. Po umiku zahodnih vojakov iz Afganistana leta 2021 je Nemčija obljubila preselitev približno 2.000 ljudem, ki so pomagali nemškim silam. Poročali so, da je bilo 200 od teh ljudi deportiranih nazaj v Afganistan.

Talibani so v sredo kritizirali sosednje države, predvsem Iran in Pakistan, zaradi množičnega izgona Afganistancev, ki naj bi tam prebivali nezakonito. Omenjeni državi sta postavili roke in zagrozili z aretacijo ali deportacijo tistim, ki ne bodo upoštevali navodil.

Poročilo Združenih narodov razkriva resne kršitve človekovih pravic in mučenje Afganistancev, ki so bili prisilno vrnjeni v domovino, predvsem iz sosednjih držav, kot sta Pakistan in Iran. Talibani naj bi begunce nadlegovali, mučili in jim grozili zaradi njihove identitete ali preteklega življenja. Te prakse predstavljajo hudo kršitev mednarodnega prava in varnosti za vračajoče se Afganistance.

Poročilo Združenih narodov je razkrilo, da so talibanske oblasti v Afganistanu kršile človekove pravice afganistanskih beguncev, ki so bili prisilno vrnjeni v domovino. Med poročili o mučenju in grožnjah je nekdanji vladni uslužbenec pričal o pridržanju in hudih mučenjih s palicami in kabli, vključno z "waterboardingom" in lažno usmrtitvijo.

Talibani naj bi mučili in grozili afganistanskim državljanom, ki so bili prisilno vrnjeni iz Pakistana in Irana. To razkriva poročilo Združenih narodov, objavljeno danes.

Združeni narodi so ostro obsodili kršitve človekovih pravic, katerim so izpostavljeni Afganistanci, ki so bili prisilno vrnjeni v svojo domovino, predvsem iz Irana in Pakistana. OZN izreka resne očitke talibanom glede obravnave teh oseb, zlasti glede preganjanja žensk, članov prejšnje afganistanske vlade in novinarjev.

Združeni narodi so v četrtek objavili poročilo, v katerem so ostro obsodili talibanske oblasti zaradi kršitev človekovih pravic, vključno s mučenjem in samovoljnimi pridržanji, ki so jih izvajali nad Afganistanci, prisiljenimi na vrnitev iz Irana in Pakistana. Kampanje množičnih deportacij, ki so jih izvajali omenjeni državi, so prisilile milijone Afganistancev k vrnitvi v Afganistan, kjer se zdaj soočajo z dodatnimi kršitvami njihovih temeljnih pravic.

Nova poročila Združenih narodov razkrivajo, da so talibanske oblasti izvajale mučenja in grožnje proti Afganistancem, ki so jih sile Irana in Pakistana prisilno izgnale. Te kršitve naj bi bile usmerjene proti posameznikom zaradi njihove identitete ali pretekle zgodovine. Iran in Pakistan sta iz države izgnala milijone Afganistancev, kar predstavlja resno humanitarno in varnostno vprašanje.

Združeni narodi so poročali, da so talibani izvajali mučenje in grožnje nad Afganistanci, ki so bili prisilno izgnani iz Pakistana in Irana. Ti ukrepi naj bi bili usmerjeni proti posameznikom zaradi njihove identitete.

Stotine Afganistancev naj bi s sodnimi postopki v Nemčiji poskušalo doseči vstop v državo. Nedavno je Upravno sodišče v Berlinu odločilo, da mora Nemčija afganistanski družini izdati vizum, kot je bilo obljubljeno. Za posredovanje naj bi bila odgovorna nevladna organizacija „Kabul Luftbrücke“, ki je povezana z Zelenimi in naj bi od leta 2021 delovala v zakulisju s tesnimi stiki z vlado.

Trije afganistanski državljani, ki naj bi bili deportirani iz Saške v Kabul, so tik pred načrtovanim letom izginili. Dva sta še vedno neizsledljiva. Notranji minister Saške, Armin Schuster (CDU), je to označil za "očiten primer zlorabe naknadnih prošenj za azil" in zahteva posledice v azilnem pravu, še posebej, ker gre za storilce kaznivih dejanj.

Ameriški imigracijski agenti so pridržali afganistanskega tolmača, ki je prej sodeloval z ameriško vojsko. Pridržanje se je zgodilo med rutinskim biometričnim pregledom za pridobitev zelene karte. Primer je sprožil vprašanja lokalnih voditeljev, ki opozarjajo na prekinjene obljube Trumpove administracije glede zaščite Afganistancev, ki so pomagali ameriškim silam.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil sklenitev trgovinskega sporazuma s filipinskim predsednikom Ferdinandom Marcosom mlajšim, ki vključuje 19-odstotne carine. Prav tako se je zavezal, da si bo ZDA prizadevala rešiti Afganistance v Združenih arabskih emiratih, ki jim grozi repatriacija.

Nemška vlada je vložila pritožbo na sodno odredbo glede izdaje vizumov afganistanski družini, kljub temu pa so se pojavila namigovanja zunanjega ministra Wadephula, da bi lahko v prihodnje v Nemčijo prišlo večje število Afganistancev. To je povzročilo nezadovoljstvo tako v poslanski skupini kot tudi pri zvezni policiji.

Donald Trump je presenetljivo spremenil svojo politiko do afganistanskih beguncev in obljubil, da bo takoj sprejel afganistanske pomočnike ZDA, ki so obtičali v Združenih arabskih emiratih. Pred tem je Trump sicer ukinil zaščito za na tisoče Afganistancev, zdaj pa obljublja rešitev za tiste, ki so delali za Američane in jim grozi izročitev talibanom.

Britansko obrambno ministrstvo je domnevno po pomoti objavilo osebne podatke 4.500 Afganistancev, ki so med vojno v Afganistanu podpirali Britance. Med razkritimi informacijami so bili tudi podatki o britanskih agentih in poveljnikih. Ta incident velja za eno najnevarnejših uhajanj občutljivih podatkov, ki so prizadeli Združeno kraljestvo od začetka kampanje v Afganistanu, saj naj bi razkril informacije o več kot sto britanskih državljanih, vključno z vohuni in člani posebnih enot.